Hvala lepa, predsednik za besedo. Spoštovani minister, spoštovani gostje, kolegice in kolegi! Jaz sem vesel, da skupna kmetijska politika nekako naslavlja izzive in pričakovanja na področju prilagajanja kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe in hkrati tudi izzive za dosego podnebnih ciljev, ohranjanja okolja, biotske raznovrstnosti in naravovarstveno najpomembnejših območjih, predvsem na področjih naravnih virov, predvsem vodnih virov. Skupna kmetijsko politiko namreč Socialni demokrati vidimo kot enega od strateških vzvodov za prihodnjo odpornost in ekološko preobrazbo Evropske unije. Zato mora biti ta okoljska veliko bolj ambiciozna in pri tem v Sloveniji posebej potrebno izpostaviti prispevke glede gozdov in trajnostnega večnamenskega gospodarjenja z gozdovi pri doseganju teh podnebnih ciljev in okoljskih ciljev do leta 2050. Pozdravljam tudi to, da se v okviru evropskega zelenega dogovora v ospredje dajem spodbujanje prehoda kmetijstva in v celoti prehranske verige na bolj trajnostne predelovalne in pridelovalne prakse in da se povečuje podpora ekološkemu kmetovanju. Omenil bi tudi strategijo od vil do vilic, ki sicer ni nekaj novega, mi smo že poznali še v neki drugi državi od njive do mize, ta strategija nekako naslavlja tudi vprašanje izboljšanja položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano. In pomembna je ravno ta pravičnejša razporeditev dodane vrednosti med deležniki. Kmete je pri teh prilagoditvah na trajnostne načine proizvodnje hrane treba podpreti in jim zagotoviti neke primerne dohodke za preživetje, posebno pozornost je potrebno v Sloveniji namenjati majhnim kmetijam in pa generacijski prenovi s podporo in z zmanjšanjem administrativnih ovir pri mladih prevzemnikih teh kmetij. Slovensko kmetijstvo se v mnogočem razlikuje in je drugačno od kmetijstva v drugih državah članicah, tako po strukturi naravni danosti, značilnosti nekega podeželskega prostora in seveda povezanosti v prehranski verigi, zato imamo danes ali pa v tem času pomembno priložnost, da ravno te specifike vključimo v nacionalni strateški načrt in pričakujemo, da bomo s konkretnimi ukrepi za uspešno in učinkovito izvajanje ta načrt sledil neki zavezanosti in tudi uresničevanju podnebno nevtralne zelene pravičnosti / Nerazumljivo/ Evrope.

Kaj prinaša strateški načrt skupne kmetijske politike? Slišali smo in prebrali smo si temelji na treh splošnih ciljih in devetih specifičnih, ki so podkrepljeni s horizontalnim ciljem spodbujanja prenosa znanja inovacij in digitalizacije. Eden od teh ciljev je tudi odporno in konkurenčna predelava in pridelava hrane, gre tukaj, kot sem že povedal, za poskuse izboljšanja položaja kmeta v tej verigi prehranski in proizvodnji. Eden od teh ciljev je tudi varovanje in trajnostno opravljanje z naravnimi viri. Najprej bi se malo odzval tudi na svoje predhodnike, gospoda ministra in tako naprej. Rečeno je bilo, da nekatere kmetije bodo malo zgubile, druge bodo pridobile, saj bom rekel načrt je ambiciozen in tudi dejansko nekako daje več kot Evropa zahteva. Ampak, zdaj, če bomo gledali iz oči tistega lastnika kmetije, ki bo nekaj izgubil, bo težko rekel, da je načrt ambiciozen. Jaz tudi upam, da ko se bodo počrpala ta sredstva, da kmetije in pa kmetje ne bodo pretirano obremenjeni z neko dodatno birokracijo in temi stvarmi, ker vemo, da je že sedaj lahko to velik problem.

Kar se tiče varovanja in trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in v bistvu omembe, da je zelo pomembno in zelo poudarjeno tudi zagotavljanje višjih standardov v dobrobit živali bi rekel pa naslednje. Na eni strani imamo škodo, ki jo divjad povzroča kmetiji, kmetijam, pa ne mislim tukaj samo zveri in pa napade na drobnice in živino, temveč tudi na / nerazumljivo/ travinja, na / nerazumljivo/ travinja in tako naprej, kjer bo treba najti neko ustrezno rešitev. Zanima me ali ta strateški načrt tudi naslavlja tudi ta del, torej kako je z odškodninami kmetom, ki imajo škodo nastalo po divjadi. In če lahko rečem, da je ta načrt ambiciozen po eni strani, po drugi strani pa moram reči, da z nekimi prihajajočimi spremembami zakonodaje pa delamo neumnosti. Seveda imamo v mislih Zakon o divjadi in lovstvu, kjer se ukinja lovišča s posebnim namenom, ki so jih upravljali ali pa jih upravljajo profesionalci in se bodo lahko ukinila in se bodo lahko dala lovskim družinam, kateri nekako delajo na prostovoljni osnovi, ob vsem spoštovanju in tudi zavedanju, da so tudi oni varuhi ekologije in tako naprej, ampak kljub vsemu tukaj bomo mogli najti neko ravnovesje. In zdaj jaz ne vem, če je bilo zdaj v teh loviščih s posebnim namenom celo lepo poskrbljeno in tudi bom rekel lovišča so polna, ne vem kako je to pri lovskih družinah, pa imamo na drugi strani načrt, da delamo v dobrobit živali, jaz ne vem kako bo, ampak to se bomo pogovarjali potem pri Zakonu o divjadi in lovstvu, ki nenazadnje gre po nujnem postopku, ne vem zakaj je nujno, a vem zakaj je nujno, saj veste tudi vi. Tako, da to bomo tam.

Uvajajo se plačila Natura 2000, tako da to je za pozdraviti. Seveda pa v strateškem načrtu je potrebno ali pa Slovenija mora nasloviti vsa priporočila Evropske komisije, med drugim je tukaj tudi izboljševanje sposobnosti preživetja kmetij z izboljšanjem ciljne usmerjenosti in zlasti s posebnim upoštevanjem malih kmetij in deno samooskrbnih kmetij ter območij z naravnimi in drugimi specifičnim omejitvami. Tukaj bi izpostavil kočevsko kot tako, kjer kmetije skoraj na celotnem območju kočevske delajo ali pa živijo na območjih z naravnimi ali drugimi specifičnimi omejitvami in pozdravljam to, da se bo tudi tukaj namenilo nekaj sredstev.

Okolja sem se že nekaj dotaknil, pa vendarle še enkrat cilj je tudi izboljšanje stanja biotske raznovrstnostih zavarovanih habitatov, pa potem je tudi zmanjšano in izboljšano gnojenje, tukaj smo imeli v preteklosti veliko težav s tem polivanjem gnojevke na območju in upam, da se bo tudi tukaj potem nekaj spremenilo. In seveda še vedno, če smo že glih na kočevskem, bi poudaril še nekaj, da je tam še vedno nekaj kmetij, ki imajo slabo oskrbo vode ali pa celo ne in morda tudi iz tega področja bi se lahko kaj naslovilo. Saj pravim, načrt je postavljen ambiciozno. Kot sem razumel ministra bo dodatnih 300 milijonov evrov in še nekaj namenjeno prestrukturiranju kmetijstva, to iz nacionalnega proračuna, sem to prav razumel? To je fino, super, da pa bo Slovenija dobila 1,2 milijardi sredstev za obdobje 5 let, je pa tudi dobro, to sicer pomeni nekje 240 milijonov na leto, ampak jaz mislim, da načrt nekako gre v neko pravo smer, kot smo slišali pri izdelavi ali pri snovanju tega načrta so sodelovali mnogokateri od nevladnikov do strokovnjakov in jaz verjamem, da so našli neko skupno pot. Bi pa vseeno opozoril na te stvari na katere sem in da je potrebno razmišljati tako, da ne bomo na eni strani nekaj gradili, na drugi strani pa podirali. Toliko za enkrat. Hvala.