Predsednik, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav poslancem in poslankam in pa ministru ter predsedniku zbornice in ostalim zbranim na današnjem odboru.

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo-gozdarstvo in prehrano je na 35. seji 30. 11. 2021 obravnavala predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, ki ga je pripravilo Ministrstvu za kmetijstvo za javno razpravo, ki se je zaključilo 25. 11. 2021. Komisija se je seznanila z vsemi dokumenti, ki sta jih posredovala tako Ministrstvo za kmetijstvo kakor Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Komisija je bila seznanjena o predvidenem sestanku pri predsedniku Vlade, kot je bilo rečeno je bilo to včeraj, na katerem naj bi bila osrednja tema dodatna nacionalna sredstva. Se pravi mi smo imeli sejo pred tem sestankom, zato je tudi tak zapis. Komisija je po opravljeni razpravi sprejela štiri sklepe. Prvi sklep je bil Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanilo s predlogom strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 z dne 30. 11. 2021 ter s poglavitnimi pripombami iz javne razprave, ki se je zaključilo 25. 11. Tukaj bi dodal to, da te poglavitne pripombe, ki jih je ministrstvo dobilo, je naredilo nekaj ključnih izbir mislim, da 30, 28. pripomb, ki so se nam zdele ključne in ki so potrebne, da če še niso vnesene v strateški načrt, da se tudi vnesejo. Drugi sklep je bil Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da dopolni predlog sledečega načrta skupne kmetijske politike z zahtevanimi pripombami in zagotovi dodatna nacionalna sredstva, kar je bilo danes že povedano po včerajšnjem sestanku s predsednikom Vlade. Tretji sklep je bil Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga, da predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike naslovi tudi vprašanje večje stopnje samooskrbe in s tem večje prehranske varnosti. Se pravi mi nenehno poudarjamo ta pomen prehrambene varnosti naše države in s tem povezano tudi dovoljšno pridelavo hrane za varno samooskrbo. Četrti sklep Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo in prehrano tudi predlaga, da se podpore kmetijske subvencijske politike namenjajo tistemu, ki zemljo obdeluj, se pravi to je pa tisti moment v katerem govorimo, da subvencije in podporo dobi tisti, ki obdeluje in ne tisti, ki je samo lastnik in uveljavlja subvencije. V razpravi se je izpostavila pravna varnost dodatnih nacionalnih sredstev, se pravi na kakšen način zagotoviti, ker danes bomo v strateški načrt zapisali, da ta sredstva bodo, je kako zagotoviti pravno varnost teh sredstev, da bodo dejansko prišla tudi v razpise in v roke teh, ki bodo ta sredstva potrebovali. Potem naprej pojasnjeno je bilo, da je pravna varnost za dodatna nacionalna sredstva zagotovljena, saj so tudi določena v strateškem načrtu skupnost kmetijske politike, ki ga sprejema evropska komisija, se pravi tako, da neko zagotovilo je, seveda se pa tukaj vedno pojavlja vprašanje kakšno bo takrat stanje, kajti učinek tega strateškega načrta se bo začel kazati šele čez dve leti, pa če govorimo o drugem stebru investicije, pa mogoče čez pet, šest, sedem, osem let bo šele tisti učinek pozitiven v zvezi s temi ukrepi. Komisija predlaga, da naj bodo ukrepi skupne kmetijske politike usmerjeni v dvig prehranske oskrbe, da se prehranska varnost poveča vsaj za 10 % in predlaga, da se na državni ravni promovira nakup lokalno predelane hrane. Komisija meni, da so osrednje kmetije steber za prehransko varnost, pri tem pa opozarja, da število mladih prevzemnikov upada. Se pravi tudi zaradi tega sem tudi danes razumel, da ta dodatna sredstva, ki so predvsem sredstvo, katere bo lahko tudi te mlade prevzemnike bolj potisniti naprej s posameznimi ukrepi, seveda tudi prav naravnana. Komisija se sicer zaveda, da skupna kmetijska politika 2023-2027 ne bo in ne more rešiti vsake kmetije ter tudi ne more biti izključen dejavnik za sprejemanje odločitev za kmetovanje, vendar meni, da je zadevni strateški dokument za izvajanje skupne kmetijske politike v Sloveniji pomemben dejavnik za sprejemanje odločitev v zvezi z vodenjem kmetij, saj predstavljajo subvencijo v povprečju 50 % dohodka na kmetiji. Govorimo o kmetijah v povprečju, se pravi majhna kmetija, ki nima tako močne proizvodnje, to pomeni več kmetije, ki ima močno proizvodnjo, pa dohodek s strani subvencij manj pomeni. Komisije poudarjajo, da je prav epidemija covid pokazala pomembnost kmetijstva oziroma prehranske varnosti, s tega vidika je pomembno, da se dvigne zavest ljudi o pomenu o ohranjanju kmetovanja se je pogoj za ohranjanje posebnosti in nadaljnji razvoj slovenskega podeželja. Komisija meni, da je izrednega pomena, da so strateški cilji družbe kot so prehranska varnost, ohranjanje resursov, usmerjeno lastništvo resursov jasno opredelijo. Slediti je treba stanju razvoja slovenskega kmetijstva, izboljšati posestno in parcelno strukturo in poskrbeti za večji tehnološki napredek, da se preseže relativno konservativno kmetovanje v poslovnem smislu. Jaz bi samo dodal še eno zadevo, da sem bil pri obravnavi strateškega načrta, ko ste ga obravnavali na Radgonskem sejmu, kar precej kritičen, da živimo v enem obdobju v času, kjer je možno izvesti kmetijsko reformo po 20-ih, po 30-ih letih in sem vesel, da je prišlo do tega preobrata, da ta dodatna sredstva omogočajo dobro izhodišče za reformo, ki bo ključna, potekala predvsem pri naslednjih vladah, je pa ta dokument zelo dobra iztočnica za vstop v neko novo reformo, kajti veliko je teh možnosti po novem investiranju, se pravi po napredku, seveda taka reforma bo za seboj pripeljala to, da bom prišli do razsloja kmetij, da bodo kmetije, ki bodo šle močno naprej in bodo kmetije, ki bodo posledično najbrž prenehale, kajti tisti, ki ne bo mogel slediti temu razvoju, napredku tudi ko govorimo o investicijah, predsednik je rekel, da vsakemu investicijskemu evru je treba dodati še tri lastne evre. In če bomo to moč kmetijci imeli, če bo naša država takrat tako močna, da bodo kreditno sposobni ljudje in tako naprej, se pravi ves ta, če bo bo to lahko dober moment za kmetijsko reformo, lahko pa se bo stvar tudi čisto drugače odvila. To pa je bil zdaj na zadnje moj komentar, moram pa reči, da je ta dokument bistveno drugačen nastavek za naprej kot pa je bil tisti, ki smo ga obravnavali v Gornji Radgoni. Hvala lepa.