Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani drugi prisotni!

Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na podlagi drugega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu in 20. člena pravilnika Državnega sveta pripravila mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 28. izredni seji 3. 12. 2021 obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij, ki ga je Državnemu zboru po nujnem postopku v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Komisija Predlog zakona podpira.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij predstavlja enega ključnih reformno naložbenih ukrepov načrta za okrevanje in odpornost. S Predlogom zakona bodo izpolnjeni predpogoji za črpanje evropskih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost, ki za izvedbo investicij krije predvidoma 157,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, od tega pa 88,5 milijona evrov na podlagi Zakona o spodbujanju investicij. Ta bo z zagotavljanjem večjega obsega investicijskega potenciala prispeval k dvigu produktivnosti in dolgoročni konkurenčnosti podjetij, višji dodani vrednosti produktov in storitev v slovenskem izvozu ter krepitvi globalnih in lokalnih verig vrednosti ter policentričnemu razvoju.

Z investicijskimi spodbudami na podlagi predloženega zakonskega predloga se želi s finančno pomočjo države spodbuditi visoko kapitalsko intenzivne investicije podjetij ter s tem doseči premik od dosedanjega spodbujanja delovno intenzivnih investicij. Šibka investicijska aktivnost v zadnjih letih namreč zahteva močnejšo spodbujanje investicij, saj se nenazadnje stopnje investicij v slovenskih podjetjih kažejo tudi v podpovprečni neto dodani vrednosti na zaposlenega, ki je v letu 2019 znašala skromnih (nerazumljivo) 4.700? evrov na zaposlenega.

Predlagatelj zakona predvideva, da bo sprejem ukrepov omogočil investicijske aktivnosti za črpanje razpoložljivih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost. Dan bo jasen signal, da bo država v podjetjih finančno spodbujala zgolj trajnostno in zeleno naravnane visoko produktivne investicije ter ambiciozne in okoljsko odgovorne poslovne modele in procese.

Iz predstavitve predlaganih rešitev izhaja namen predlagatelja, da bodo podprte predvsem investicije v prednostnih sektorjih, kot so avtomobilska industrija, proizvodnja strojev in električne opreme, sektor informatike, farmacevtska industrija, napredne proizvodnje tehnologije ter sektor hrane in pijače, pri čemer Komisija izraža bojazen o morda preveč ozko usmerjenih investicijah v določene dejavnosti.

Pri tem je bilo zastavljeno vprašanje ali in kako se bodo trgovine in turizem kot izjemno pomembni storitveni dejavnosti lahko vključili v pridobivanje sredstev iz tega naslova. V odgovoru na zastavljeno vprašanje je bilo zagotovljeno, da bodo tudi storitvene dejavnosti lahko deležne investicijskih sredstev, sektorju turizma pa bo ločeno na voljo še približno 80 milijonov evrov.

Komisijo je zanimalo tudi predviden proces razdeljevanja investicijskih sredstev ter ukrepi v primeru neizpolnjevanja ciljev doseganja zahtevane višine dodane vrednosti zaradi morebitnih hitro spreminjajočih se gospodarskih razmer v času izvajanja investicijskega projekta. Pojasnjeno je bilo, da o besedilu osnutka Uredbe, ki vključuje celoten nabor meril za vrednotenje po posameznih točkah še vedno poteka 30 dnevna javna obravnava, ki bo podlaga za javni razpis in ga bo izvedla Agencija SPIRIT.

Glede nujnosti vračila sredstev v primeru po nekaterih v nekem obdobju izvajanja investicij podjetja ne bodo dosegala ciljev dviga dodane vrednosti, pa je bilo odgovorjeno, da bodo v ministrstvu ob dokazanih objektivnih razlogih za nedoseganje ciljev s podjetji sklenili ustrezen dogovor o sorazmernosti ukrepov, ki bo prej kot vračilo sredstev vseboval na primer podaljšanje rokov, v katerih bo predviden cilj potrebno uresničiti.

Glede dodeljevanja sredstev je bilo tudi poudarjeno, da se bodo lahko sredstva, ki jih zagotavlja Zakon podpore investicije velikih podjetij, kar doslej ni bilo praksa, za sredstva pa bodo lahko kandidirala tudi manjša podjetja s podpovprečno dodano vrednostjo s primernim potencialom rasti.