Najlepša hvala, spoštovana predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci, vabljeni vsi gostje!

Naj uvodoma poudarim, da je bil vsaj v enem delu, predlagatelj točen, in sicer, v tem, da je v današnjem dnevu bil potek dogodkov tak, da dviga oskrbnin, pod to Vlado in zaradi tega povišanja, nujnega povišanja plač, zaposlenim v socialnem varstvu, ne bo in zaradi tega je, lahko rečem, edino priporočilo v osnovnem predlogu, vsaj kar se tiče njegove vsebine, brezpredmetno.

Zdaj, tik pred sejo smo bili seznanjeni, da je predlagatelj vložil še nekaj priporočil, ki jih je oziroma amandmaje z predlogi priporočil, ki jih je zdajle obširno predstavil, ampak, lahko rečem, da smo slišali tudi s strani Zakonodajno-pravne službe, da je to zelo široka interpretacija osnovne točke dnevnega reda.

Zdaj, če povzamem ta predlog priporočila in vso obrazložitev, lahko rečem, da gotovo je pomembno, kaj povemo, besede so pomembne, ampak včasih je še bolj pomembno, kaj zamolčimo in ko predstavnik predlagatelja navaja nekatera dejstva, ki morda sama zase držijo, praviloma v tem predlogu priporočila oziroma v njegovi obrazložitvi, še kaj zamolči in zamolči se ključne stvari, ki popolnoma obrnejo, lahko rečem, dejansko stanje ali pa razumevanje dejanskega stanja, če rečem, najširše skrbi za starejše v naši družbi, skrbi za starejše stanovalke in stanovalce domov za starejše občane v Republiki Sloveniji.

In kot ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki vodi ekipo, v najširšem smislu tudi teh domov, se mi zdi do stanovalk in stanovalcev, ki so eni najšibkejših in najranljivejših državljank in državljanov te družbe, krivično, da se jih na tak način vznemirja in povzroča neutemeljene in nepotrebne strahove in skrbi, z tem, ko se stvari prikazuje nerealno. Sklepal bi, da bi temu lahko botrovalo nepoznavanje, ampak ker predstavnik predlagatelja gotovo zelo dobro pozna področje, o katerem govori, si lahko sami odgovorimo, kaj bi bil vzrok tem, lahko rečem, delno zamolčanim ali pa delno pravilnim navedbam.

Morda se osredotočim samo na eno, tako, v nebo vpijočo zadevo, ki je sama s sabo v neskladju ali pa v nasprotju in sicer, predstavnik predlagatelja navaja v svojem tekstu, da je predsednica Irena Ilešič Čujovič, citiram: »v zvezi s tem dejala, da se v okviru pogajanj z Vlado Republike Slovenije niso pogovarjali o tem, da bi se breme višjih plač preložilo na oskrbovance in da se sindikat s tem ni strinjal.« Pika, konec navedka. Torej, če se niso pogovarjali, kako se lahko v ne pogovorih sindikat s tem ni strinjal? To je le ena taka točka, v kateri pravzaprav se nakazuje, da so ene stvari skupaj dane zato, da bi namenoma povzročile strah, škodo, vznemirjenje. Torej, dviga oskrbnin, zaradi tega dviga, nujnega dviga plač, najbolj obremenjenim kadrov v socialni oskrbi, ne bo. Že v splošnem, pa se višina sredstev, torej 37 milijonov evrov, na kolikor se ocenjuje ta dvig letno, nikakor ne bi prelila direktno v oskrbnine. Javno smo povedali in vsi, ki smo bili prisotni na pogajanjih in tudi javno smo komunicirali. Smo povedali, da bi 17 milijonov evrov bilo financirano iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 4,2 milijona evrov iz proračuna, zdaj pa se je s predlaganim amandmajem na Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, zagotovilo, da bo še razlika 16 milijonov evrov krita iz proračuna, do konca leta 2022. Torej dviga oskrbnin, spoštovani in spoštovane, ne bo.

Celovita skrb za starejše, varna starost, varne pokojnine, so ena izmed ključnih prioritet Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. In zato, da bo slika malo bolj jasna, v zvezi s tem, ko pač predstavnik predlagatelja, lahko rečem, predstavlja neke značilnosti ali pa neke podatke o pokojninah in lahko rečem tudi tistih, ki so najšibkejši v tej državi, bi rad nanizal nekaj podatkov in predstavil nekaj razmerij, glede recimo razmerja med rastjo pokojnin v tej državi in med rastjo cen oskrbe v domovih za starejše. In zato, da bomo imeli sliko res široko, smo dali tukaj z ekipo podatke za 6 let nazaj. Dobro lahko tudi vidite, da je trend leta 2020 in 2021 pri pokojninah, in sicer, pri treh kategorijah, ki so navedene na »slajdu« - starostne, invalidske in vdovske -, šel res kar vidno gor. Torej ta Vlada je socialna, ta Vlada in ta ekipa Ministrstva za delo resnično ve, da so upokojenci z najnižjimi pokojninami ogroženi in o tem ne samo govori in tega ne samo ugotavlja, ampak dejansko z konkretnimi dejanji gre nasproti.

V času epidemije, ko so bili starejši in starejše še posebej prepoznani kot ranljive skupine, so bili dvakrat izplačani solidarnostni dodatki za uživalce pokojnin in invalidskih nadomestil, na podlagi interventnih zakonov. Tak ukrep je zdaj že tretjič predlagan tudi v PKP-10. Ta dodatek je bil in je namenjen tistim, ki prejemajo pokojnine nižje od 700 evrov, v prvem valu in v drugem valu tistim, ki prejemajo pokojnine nižje od 714 evrov in ta solidarnostni dodatek je bil izplačan v treh različnih višinah; od 300 evrov za tiste z nižjimi, do 130 evrov za tiste na zgornji meji.

V letu 2020, kot tudi v letu 2021, so bili tudi vsem prejemnikom pokojnine izplačani letni dodatki odvisnosti od višine prejetih pokojnin. V letu 2021, tako kot 2020, se je letni dodatek izplačal v petih razredih, ne samo v dveh, saj smo ocenili, da je na ta način v večji meri možno upoštevati njegovo socialnovarstveno funkcijo. Poleg tega pa so zaradi več razredov manjše razlike med zneski in posledično med upokojenci. V letu 2021 so prejemniki celotnega letnega dodatka tudi upokojenci, ki v skladu z mednarodnimi pogodbami prejemajo sorazmerni del pokojnine in so bili vedno do takrat pozabljeni, pri čemer skupni znesek njihove pokojnine od tujega nosilca zavarovanja in slovenske pokojnine, ne presega 525 evrov. Ne morem vam opisat odzivov teh prejemnikov pokojnin, ko so po desetletjih doživeli prejem letnega dodatka Vlada je poleg sistemske redne uskladitve pokojnin v letu 2020 v višini 3,2 % v decembru 2020, izvedla tudi dodatno izredno uskladitev pokojnin, v višini 2 %, pokojnine pa so bile usklajene tudi v začetku letošnjega leta in sicer v višini 2,5 %. In ko se pogovarjam s prejemniki pokojnin, rečejo nekateri prejemniki nižjih, res, da so nizke, ampak končno minister, smo dobili nekaj več in to se pozna.

Nadaljujem, v tem zadnjem obdobju smo vzpostavili tudi kar nekaj rešitev za dvig socialne varnosti upokojencev. S spremembami zakonodaje smo reševali problematiko in sicer, vključili dokupljeno dobo po predhodno veljavnih zakonodajah pokojninsko dobo brez dokupa, enakost pravic glede na vplačane prispevke za nekatere kmete, ki so plačevali prispevke v enaki višini, kot je bila predpisana za širši obseg pravic, vendar pa se jim je pokojnina odmerila za ožji obseg pravic. Na novo se je določila višina najnižje pokojnine, torej, tistim, ki so najšibkejši, na način, da se zavarovancu, ki pridobi pravico do predčasne starostne ali(?) invalidske pokojnine, zagotovi najnižja pokojnina v znesku, ki se v letu 2021 določa v višini 29 in pol odstotkov najnižje pokojninske osnove in od 1. maja znaša 279,56 evrov. To je najnižja pokojnina od katerekoli kategorije pokojnin in smo jo povišali. Morda to ni zelo veliko, ampak smo jo povišali.

Zavarovancem, ki so pridobili pravico do invalidske pokojnine, tako tistim, ki imajo že uveljavljene pokojnine, kot tudi na novo upokojenim, se od 1. maja 2021 dalje na novo zagotavlja najnižja invalidska pokojnina v znesku, v višini 41 % najnižje pokojninske osnove in se nato usklajuje na enak način kot pokojnine. In smo jo povišali, najnižjo invalidsko pokojnino smo povišali.

Ponovno se je uvedla tudi pravica do invalidnine za tiste zavarovalce, pri katerih je telesna okvara posledica poškodbe zunaj dela in bolezni. In, nenazadnje, se je v letu 2020 izvedel tudi javni razpis za sofinanciranje projektov v rekreativnih športih, kulturni dejavnosti, organizaciji upokojencev in delovnih invalidov. Ker je pomembno tudi to, da poskrbimo za kvalitetno življenje naših starejših sodržavljank, sodržavljanov, ki z upokojitvijo izgubijo precejšen del svoje socialne mreže, zaradi česar se posledično nekateri izmed njih znajdejo v dokaj nezavidljivi situaciji, ki je predvsem s psihološkega vidika zanje, obremenjujoča. V tem času je ključnega pomena za kvalitetno staranje dejstvo, da imajo upokojenci možnost te socialne mreže nadomestiti oziroma ponovno vzpostaviti novo socialno mrežo, v okviru katere se zagotavlja socialna integracija starejših ter se jim hkrati nudi tudi podpora pri raznoraznih aktivnostih. Enak javni razpis se bo izvedel tudi v letošnjem letu.

Veliko sem na terenu, veliko se pogovarjam s starejšimi, stanovalci domov, starejših, in zdaj ne vem, ko predstavnik predlagatelja navaja uboge izkoriščane stanovalce domov, verjetno ne hodiva po istih domovih za starejše. Domovi za starejše občane v Sloveniji so urejeni, so, lahko rečem, napolnjeni s srčnimi predanimi ljudmi, ki tam delajo, ki se zelo trudijo, predolgo časa na etični pogon, zdaj, s to Vlado, so doživeli pa tudi nekaj finančnih dodatkov za to delo, ki ga opravljajo in ko vprašam starejše v teh domovih, po navadi me pričakajo tudi predstavniki stanovalcev v Svetih zavodov, mi povejo, krasno skrbijo za nas, dobro nam je tu, lepo živimo, poskrbijo za vse vidike našega življenja. V isti sapi mi povejo, preobremenjeni so, prenizke plače imajo in neprimerne prostore imamo. Tri, štiri, pet posteljne sobe. Vse to se je vedelo že prej. Za vse to smo vedeli že prej in ste vedeli že prej. V tej Vladi, pa ne samo, da smo se s tem seznanili, prevzeli tako zatečeno stanje, ne, nismo se ustavili pri analizi, pa iskanju širokega konsenza, ampak smo poprijeli, Korošci rečemo, da smo zgrabili bika za roge, pa smo začeli na polno vlagat, na eni strani v kadre, na drugi strani v stavbe, v oboje in lahko rečem, da stanovalke, stanovalci in zaposleni po domovih, se zelo, zelo pozitivno odzivajo na te naše poteze.

V kadre smo vlagali in še vlagamo veliko, v času Covida in to mi povejo ekipe domov za starejše, da kaj takega še niso doživeli. Smo dejansko neposredno v stiku z njimi, še vedno ohranjamo, tudi s Skupnostjo socialnih zavodov, redno komunikacijo z vsemi domovi, zato ker pač je virus še vedno prisoten in so domovi za starejše ena izmed fokusnih točk, ki jo varujemo. Dodali smo precej denarja, preko PKP-jev, za to, da so lahko domovi zaposlili dodatne kadre, kajti kadri so bili že pred Covid epidemijo izčrpani. Vzeto jim je bilo dostojanstvo, zaradi prenizkih plač, preobremenjenosti, majhnih ekip. Takoj smo pristopili k temu in smo dodali 29. milijonov evrov za to, da so lahko socialnovarstveni zavodi tekom epidemije, pa še do sredine naslednjega leta, zaposlil preko 650 dodatnih sodelavk, pa sodelavcev. In ko spet obiskujem te domove, mi sami povejo, da je to bil eden izmed najbolj učinkovitih in dobrih ukrepov, s katerim smo lahko pomagali v najtežjih časih in da se jim kaj takega še ni zgodilo.

Mislim, kolegice in kolegi, da bi nas moglo bit vse sram ali pa malo nerodno, kam se je to, bi rekel, v preteklih desetletjih, zapeljal. Ampak ne, nismo ostal pri tem, šli smo in takoj odzivno odgovoril na to stanje. Da ne govorim o vseh Covid dodatkih in sedaj o tem dvigu plač, ki je zgodovinski. V rekordnem času smo zahvaljujoč res konstruktivni drži sindikata, mislim, da je gospa Čujovič(?) tu, in Skupnosti socialnih zavodov. V rekordnem času smo našli rešitev, da smo 80 % zaposlenih v teh težkih poklicih, pokril, s tem, da smo jim dvignili za 4 plačne razrede plače. In spet, ko že po tem dvigu hodim okrog po domovih za starejše, mi tako stanovalke in stanovalci, kot zaposleni pravijo, minister, neverjetno. To bi mogel bit standard že prej, kolegice in kolegi, pa ni bil. Ni dovolj ugotavljat vseh težav, ni dovolj na to opozarjat, a je treba delat in hvala bogu, da ta ekipa Ministrstva za delo in te Vlade, dela, ker samo s tem lahko našim starejšim pomagamo.

Upravičeno dvomimo, na Ministrstvu za delo, v iskrenost skrbi predstavnika predlagatelja za starejše v domovih za starejše in za najšibkejše prejemnike pokojnin, saj ste vse predpise sprejeli vi. Ti predpisi so vaša dota starejšim in mi zdaj s tem moramo upravljat in popravljat, zato, da lahko najšibkejše držimo nad pragom revščine in boj proti revščini in najšibkejših, je ključna točka ekipe tega ministrstva in to delamo konkretno z dejanji, z denarjem, ne samo z ugotovitvami.

In nazadnje, spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, gostje, mislim, da je treba omenit še neresnico, ko se izpostavlja najšibkejše, tiste, ki imajo prenizko pokojnino za plačevanje domske oskrbe, kot tiste, ki bi jih ta dvig, ki ga zdaj ne bo, najbolj prizadeval. Spoštovane, spoštovani, mislim, da ste prejeli dopise krovnih organizacij slovenskih občin, dve sta, in jasno je, da dobrim 3 tisoč 300 stanovalkam in stanovalcem domov za starejše, doplačujejo ali pa plačujejo domsko oskrbo občine, tam, kjer oni oziroma njihov prejemek, njihova pokojnina ne(?) zadošča in kjer tudi svojci tega ne zmorejo financirat. In mislim, da gre tu za neko načrtno manipulacijo, da bi se prikazalo, kako ta Vlada, ravno nasprotno od resničnih dejstev, nima posluha za najšibkejše. Ta Vlada ima izjemno močan posluh za najšibkejše in najranljivejše družbene skupine in to dokazujemo z vsemi potezami, ki jih vlečemo že skoraj dve leti in ob veliki zaslugi, tudi parlamenta, tudi pričujočega odbora, tega ne smem pozabit omenit, za kar se zahvaljujem, spoštovana predsednica, poslanke in poslanci. Na tem odboru smo veliko naredili skupaj za te najranljivejše.

Torej, v Sloveniji, vsak, ki domsko oskrbo potrebuje, ne glede na njegove prihodke, domsko oskrbo lahko tudi dobi. Če ne zmore plačevati on, s svojimi prejemki, če ne zmorejo tega njegovi svojci, to skrb prevzamejo občine. In prav je tako. In še nekaj vam povem, spoštovane in spoštovani, predstavnik predlagatelja ni povedal, da ti socialno najšibkejši, celo ob doplačilu občine, imajo zagotovljeno, da jim ostane 120 evrov njihovega osebnega denarja, ko je pač domska oskrba plačana. Vi tega niste povedali.

In za zaključek, naj vam še grafično predstavim obseg vlaganja v oskrbo starejših, ker pač besede in ugotovitve in analize in, kako bi temu rekel, vznemirjenje, ni predmet tega, da lahko recimo zaradi tega starejši in starejše boljše živijo ali pa, s tem plačajo položnice. Naj vam predstavim, spoštovane in spoštovani, kakšna so aktualna vlaganja v oskrbo starejših in s tem mislim najširše, kadri, stavbe in vse ostalo, mehki programi, skrb za najranljivejše, tudi v VDC-jih, CUDV-jih, domovih za starejše in kakšna je tudi prognoza, z sprejetima proračunoma in ostalimi načrti, ki se kažejo za vlaganje v oskrbo starejših. En izmed pomembnih mejnikov bo tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo aktiviral sredstva in sicer 59 milijonov evrov za vlaganje v področje oskrbe starejših.

Spoštovane in spoštovani, dvig plač zaposlenim v domovih za starejše, varstveno delovnih centrih, centrih za usposabljanje, delo in varstvo, pomoči na domu, - zelo pomembno – pomoči na domu in na centrih za socialno delo, je bil nujno potreben. Dvig plač ni bil nikoli mišljen, da bi se financiral iz oskrbnin v celoti in zdaj se sploh ne bo. Trditev, ki jo predstavnik predlagatelja navaja, je neresnična. Občine sofinancirajo več kot petino vseh stanovalcev v domovih za starejše, ter skoraj 90 % stanovalcev v posebnih socialnovarstvenih zavodih. Torej, za socialno najšibkejše v tej državi je poskrbljeno. In celovita skrb za starejše ostaja ključna prioriteta mene, kot ministra in moje ekipe, kar je razvidno iz tega predstavljenega grafa.

Da povzamem in zaključim, v znani zgodbi se vsi pretvarjajo, da ne vidijo, da je cesar nag, na koncu se pokaže, da je cesar nag. Tukaj pa je obratno, predstavnik predlagatelja nas skuša prepričat, da je področje oskrbe starejših in pa ekipa Ministrstva za delo in te Vlade, naga, čeprav vsi vidimo, po vseh številkah in dejstvih, da je oblečena in da ima načrte, kako to obleko še bolje urediti.

Hvala lepa.