Ja, hvala lepa. Jure Veteršek, Eko krog. Hvala lepa za povabilo, pozdravljam vse prisotne. Naš namen zakaj smo danes tu je, da preprečimo zlorabo našega denarja in poskušamo obvarovati javni interes.

To bi lahko naredili preko revizije Računskega sodišča, ki mora pogledati ali je sploh smiselno, smotrno ta koncesija in če je sploh zakonita. Domnevamo celo, da so izpolnjeni vsi štirje pogoji kar se tiče državne pomoči ampak spet to bi moralo Računsko sodišče pogledat in potem sprožiti postopke na drugih institucijah.

Za kontekst, sem energetik, ki se že skoraj 20 let ukvarjam z obnovljivimi viri učinki rabe energijo, modernimi plini in podnebna kriza mene skrbi že kar dolgo. Znanost pozna to že cca 40 let, jaz osebno se 20 let s tem ukvarjam. Ker je prihodnost sigurno nižanje rabe energije, ker samo nižanje rabe nima vplivov na okolje. Vsaka proizvodnja energije ima vplive na okolje. Danes se pogovarjamo o hidro, ampak tudi ostala. Vedno pa moramo imeti kontekst prej je bilo izvajano, da rabimo zaradi toplotnih črpalk, električnih avtomobilov in tako naprej nove kapacitete. V resnici pa pozabljamo, da je več kot polovico električne energije v Sloveniji porabi industrija, ki plačuje bistveno nižje cene pa predvsem imamo energetsko intenzivne industrije.

Kar se tiče hidroelektrarn se moramo zavedati, da niso podnebno neutralne. Mi imamo podnebno krizo. Da zgradimo vse te elektrarne mi rabimo ogromno železa, betona in ostalih snovi in vse to so vgrajene emisije in vgrajena energija plus ko imamo enkrat jezove imamo gnitje z jezom, kjer so proizvaja toplogredni plin metan, ki ima bistveno večji potencial kot CO2 in tudi to moramo gledat plus zraven so občinam obljubljeni infrastrukturni objekti, ki spet povzročajo emisije toplogrednih plinov.

Na koncu, podnebju je popolnoma vseeno od kje pridejo emisije. Če so v zraku, vplivajo na podnebje. Kar se tile alternativ IJZ je že 2018 ugotovil, da je samo v Zasavju cca pol teravatne ure potenciala za sončne elektrarne samo na strehah, parkiriščih in degradiranih površinah, tako da hidroelektrarne sigurno niso edin vir s katerim lahko zadovoljimo naše potrebe v prihodnje. Za Slovenijo je to cca 27 teravatnih ur, kar je dva kratnik celotne trenutne porabe. V kombinaciji z proizvodnjo vodika in sintetičnih goriv lahko tudi to zamaknemo iz poletja v ostale dele leta tako da tako si lažje pokrivamo potrebe po energiji plus s sončnimi elektrarnami in skupnostnimi projekti demokratiziramo energetiko, kar je pa tudi eden od momentov zakaj smo danes tukaj.

Kar se tiče koncesije. Osnovna logika koncesije je deljenje tveganj med koncesionarjem in koncindenta. Po našem razumevanju podjetje HSE je tu ne prevzema tveganj, ker bo vse stroške DPN, podaljšanje koncesije in na koncu neka neoprejemljiva ekonomska upravičenost, ki jo vedno lahko raztegljiv pojem, če pokažejo, da in da se pokazat, da to pač ni sprejemljivo plača država. Skrbi nas, da bo to še en primer kako se da bogatit v javni firmi na škodo javnega interesa preko podjetij, ki so v javni lasti. Zgodovinsko gledano prihajam iz Zasavja in Zasavje je že dalo svoje za razvoj države bivše, zdajšnje in imamo ogromno okoljskih bremen, ki še niso sanirana.

Grdo se nam zdi, da se pogojuje izgradnjo teh hidroelektrarn z nekimi infrastrukturnimi projekti občinam, ki bi te infrastrukturne projekte itak potrebovale in bi jih mogle dobit kot so kolesarske steze in ureditev. Menimo, da obstaja precej tveganj, ki niso bila naslovljena še niti ne kaže da bodo v pripravi študij. To so na primer mene skrbi kot državljana od z hidroelektrarnami se odreže podtalnico od reke. Reka napaja podtalnico in nazaj podtalnica prihaja. V povezavi s tem se začnejo spreminjati nivoji podzemnih vod. V Zasavju pa imamo specifično situacijo, kjer so bili rudniki in imamo ogromno praznih jam, ki se bodo zdaj, so se napolnile z vodo, potem bodo spet zanihale. To vpliva in bo vplivalo na stabilnost terena. To se že dogaja zaradi zaprtja rudnika Trbovlje-Hrastnik in se že pojavljajo plazovi. Kaj se bo zgodilo v prihodnje ne vemo. To so tveganja, ki jih je treba naglasit.

Drugo je v zadnjih petih letih sta bila dva večja podora ob Savi. To je kanjon Save in vsa ta skale bodo slej kot prej prišle v dolino. Vse. Zdaj je samo vprašanje kdaj, ker erozija dela. Če povzamem, gre se za to koncesijo menimo, da se krijejo izgube firmi, ki je že v preteklosti izkazala, da ne zna dobro načrtovati in ocenjevati tveganj. To smo videli na primeru TEŠ. Skrbi vas, da se bo spet zaradi neke fame ponovila projekt Magna, kjer je bilo obljubljenih ogromno delovnih mest. Rezultat je pa zdaj, da pač tovarna stoji, nimamo pa več najboljše kmetijske zemlje. V isto smer grejo vsi veliki projekti, prav tako JEK 2, kjer se že z milijonskimi pogodbami za piar zadevo pelje v eno smer in potem bomo spet se bo lahko reklo ja smo že toliko investirali, da zdaj pa ne moremo nazaj, no.

Skratka naš namen tukaj je, da Računsko sodišče poglobljeno pogleda to koncesijo in upamo, da boste izglasovali, da temu tako bo. Hvala.