Ja hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, gostje in gostji, lep dober dan. Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je lanskega oziroma letošnjega, lanskega se opravičujem oktobra z vrhom HSE podpisal koncesijsko pogodbo za rabo vode za proizvodnjo električne energije na srednji Savi. Minister je vzporedno s tem podpisal tudi sporazum s predstavniki lokalnih skupnosti, torej na tem delu srednje Save z župani občin Zagorje, Trbovlje, Laško, Hrastnik in Litija. Potem pa je lokalna okoljevarstvena civilna organizacija na Računsko sodišče naslovila zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja v povezavi s to koncesijsko pogodbo, v zahtevi pa prosila za odgovore na vrsto vprašanj v zvezi z zakonitostjo sklepanja te koncesijske pogodbe in o zakonitosti sklepanja te koncesijske pogodbe in teh dogovorov torej na relaciji ministrstvo in pristojno ministrstvo in HSE bi želel spregovoriti in predstavit problematiko.

Računsko sodišče lahko na podlagi zakona o Računskem sodišču svetuje uporabnikom javnih sredstev glede torej javno finančnih vprašanj, ne more pa se opredeljevati o konkretnih vprašanjih zlasti torej v konkretnih primerih zlasti pa ni pristojno za obvezno tolmačenje zakonov in drugih predpisov. Lahko pa opravi revizijo, lahko na ta način dovolj temeljito in zanesljivo ugotovi dejansko stanje torej na terenu, ki pa je pomembno potem za razlago predpisov v konkretnih življenjskih situacijah. Ker se samo Računsko sodišče o vprašanjih, ki jih je zastavila organizacija v izvedenih revizijah še ni neposredno opredelilo, se je potem v skladu s poslovnikom Računskega sodišča je podalo zgolj osebno strokovno mnenje vrhovne državne revizorke.

In zdaj iz teg mnenja pa je razvidno, da veljavni Zakon o vodah, ki splošno ureja področje torej pridobitve koncesij za rabo vode določa, da če je za to rabo vode treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor skladno s predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov je podlaga za izdajo koncesijskega akta tudi prostorski akt države ali lokalne skupnosti. Torej je obvezno neko sledje v postopku najprej prostorski akt, potem podpis koncesijske pogodbe.

Pri sklenitvi te konkretne koncesijske pogodb torej za srednjo Savo pa gre za diametralno nasprotje, gre za neko neobičajno prakso, d se koncesijska pogodba sklepa preden je sprejet prostorski akt države v njej pa se dodatno določa, da si bosta koncident in koncesionar citiram prizadevala, da bo DPN sprejet v roku treh let po podpisu te koncesijske pogodbe in naprej, da bosta storila pač vse, kar je v njuni moči, da bo celovita presoja vplivov na okolje izvedena pravočasno. Ampak torej v napačnem vrstnem redu, ki bi služil siceršnji neki legitimnosti postopka in v končni fazi tudi poskrbel, da je ta okoljski, da je zagotovljeno ali pa zadovoljeno temu vidiku varovanja okolja.

To res, takšna praksa res ni prvič se zgodila. V preteklosti se je že določala tudi specialna podelitev koncesije za rabo vode za pridobivanje električne energije za izgradnjo torej hidroelektrarn ampak na spodnji Savi. Tam se je koncesijska pogodba podelila še preden so bili torej pridobljeni sprejeti prostorski akti, ampak je tovrstno prakso omogočal zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodje Save torej specialen zakon za to konkretno akcijo. Ta zakon za izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi ne velja, kar pa seveda v podnapisu postavlja pod vprašaj celotno legitimnost zakonitost koncesijske pogodbe za srednjo Savo.

Še ena stvar je zanimiva v tem dogovoru smer koncesionar država oziroma ministrstvo v njej lahko opazimo ene izstopajoče prakse, ki so še posebej ugodne, ki prinašajo še posebej ugodne pogoje za koncesionarje. Koncesijska pogodba določa, da bo država po določenimi pogoji koncesionarju povrnila stroške za izdelavo osnutka DPN, nadalje koncesijska pogodba določa, da lahko koncesionar enostransko podaljša trajanje koncesije, če bo izgradnja hidroelektrarn trajala dlje od načrtovanega roka, če bo koncesionar izkazal, da ni ekonomsko upravičeno začel z gradnjo hidroelektrarn zaradi razmer na energetskih trgih se lahko rok za izgradnjo podaljša za 10 let, dokler pogoji zopet niso ugodni. Se pravi, cela kompilacija nekih ugodnosti, ugodnih pogojev, ki so pisani torej na kožo koncesionarju.

Tudi Upravno sodišče se je oglasilo. Izgradnja hidroelektrarn in s tem tudi smotrnost in zakonitost koncesijske pogodbe torej postavlja od vprašaj kot rečeno Upravno sodišče. Upravno sodišče je razveljavilo odločbo, s katero je Ministrstvo za okolje in prostor januarja 2018 potrdilo ustreznost akcijskega načrta za obnovljive vire. Sodišče je Ministrstvu za okolje in prostor med drugim naložilo, da opravi ponovno presojo vplivov na okolje, ki jih ima torej predviden načrt ter da pred ponovno potrditvijo akcijskega načrta izključi možnost, da bi njegovo uresničevanje citiram škodljivo vplivalo na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost evropskega ekološkega omrežja.

Zdaj zelo jasno je, kolegice in kolegi, da je treba presojo vplivov na okolje v primeru gradnje hidroelektrarn na varovanih območjih izvesti še preden se podeljujejo kakršnekoli koncesijske pogodbe, torej da damo po domače povedano okolje, vplive na okolje pred posel še preden se za gradnjo torej tehnično začnejo pripravljajo prostorski akti.

Tega se očitno v primeru torej te akcije gradnje hidroelektrarne na srednji Savi oziroma koncesijske pogodbe ni upoštevalo in v koncesijski pogodbi jasno piše, da se bodo presoje vplivov na okolje šel izvedle v neki nedorečeni prihodnosti. V primeru pa, da bodo presoje vplivov za okolje neugodne in bodo onemogočale sprejetje ustreznih prostorskih aktov pa se s pogodbo koncendentu celo daje možnost plačila odškodnine s strani države pa čeprav bi morala država sama najprej torej pripraviti presojo vplivov na okolje že pri pripravi tega pred dokumenta torej akcijskega načrt za obnovljive vire.

Čeprav bi država morala sprejeti sama ustrezne prostorske načrte šele potem sploh sklepati koncesijske pogodbe in načrte za dejansko gradnjo torej hidroelektrarne na srednji Savi.

In zdaj pridemo k sklicu te seje oziroma k razlogu oziroma namenu te seje. Računsko sodišče mora po določbah 25. člena o Računskem sodišču pri določanju revizij, ki jih bo izvedlo posameznem koledarskem letu obravnavati tudi predloge poslancev in poslank in delovnih teles Državnega zbora. Upoštevati mora najmanj pet predlogov iz Državnega zbora, od tega najmanj dva predloga opozicijskih poslancev, najmanj dva predloga delovnih teles Državnega zbora in s tem v vidu v poslanski skupini Levica kličemo torej v imenu Komisije za nadzor javnih financ k Računskemu sodišču in predlagamo, da ta opravi revizijo sklepanja te sporne pogodbe, opravi revizijo tako sklepanja kot same vsebine koncesijske pogodbe za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suha dola.

Torej govorimo o hidroelektrarna na srednji Savi pri čemer pa naj se tako poziv v sklepu osredotoči predvsem na njeno zakonitost, naj se osredotoči na njeno pravilnost in na smotrnost sklepanja pogodbe in njene vsebine ter predlagamo tudi s sklepom. Očitno je, da je da gre pri tehnično gledano pri sklepanju te pogodbe za nepravilnosti, ki jih je treba nasloviti, Računsko sodišče pa ima v rokah vso legitimnost, da v to sklepanje pogodbe vpogleda, javnost seznani in ukrepa v skladu z zakonodajo. Hvala lepa.