Hvala lepa, gospod predsedujoči.

Spoštovani, kriminalistična policija se zaveda, da kriminalne združbe uporabljajo kar precej ali pa zelo sofisicirane? metode, inovativne za izvajanje svojih kriminalnih pristopov. Med njimi sodi tudi novačenje notranjih virov iz različnih institucij. Vemo, da nihče ni imun. V preteklosti smo tudi v lastnih vrstah našli kakšnega krta, ki smo ga tudi ustrezno sprocesirali in potegnili ustrezne konsekvence.

Drugače pa je v letu 2021 kriminalistična policija zaključila dva primera kriminalističnih preiskav na območju Republike Slovenije, kjer smo potrdili sum odtekanja informacij kriminalnim krogom in storitve kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov. Prvi tak primer je bil v začetku leta. Začeli smo preiskovati in zaključili v aprilu, ker ko smo vzeli prostost uslužbencu sodišča v Celju, ki je tudi bil zapisnikar in je imel direkten dostop, ne samo dostop, ampak je praktično pisal odredbe za hišne preiskave, odredbe za izvajanje preiskovalnih ukrepov in podobno in jih prodajal kriminalnim združbam. Grozljivka pri tem je, da je bil že enkrat odpuščen od svojega prejšnjega delodajalca, zato ker se je pač izkazal kot nepošten sodelavec.

Potem pa smo v nadaljevanju leta tudi na podlagi tega, ker smo sumili, da je nekaj narobe pri kriminalističnih preiskavah takoimenovanega Kavaškega klana začeli preiskavo, kjer smo potem pa v novembru odvzeli prostost uslužbenki SDT-ja, ki je ravno tako imela dostope praktično do odredb, pobud za hišne preiskave za izvajanje prekritih preiskovalnih ukrepov itd.

S takimi podatki, z razkrivanjem uvedb in ugotovitev kriminalističnih preiskav se lahko ogrozi ne samo njihov potek in uspešnost nadaljnjih postopkov, ampak tudi varnost uradnih oseb, ki te postopke izvajajo. Varnost prič, varnost zaščitenih prič, skesancev, ki so potem v nadaljevanju lahko podvrženi različnim pritiskom, ki pač manipulacijam ali pa neposrednim grožnjam, ki bi lahko potem tudi ogrozile uspešno izvedbo postopkov.

Mi smo na podlagi teh ugotovitev napisali eno problemsko poročilo, ki smo ga poslali tudi na Vrhovno sodišče, Vrhovno državno tožilstvo, Ministrstvu za notranje zadeve in sklicali en sestanek, ki smo se ga 1. 12. udeležili predsednik Vrhovnega sodišča gospod mag. Damjan Florjančič z ekipo in generalni državni tožilec Drago Šketa tudi z ekipo, Ministrstvo za notranje zadeve DPVN? vodja sektorja za tajne podatke s policije dr. Anton Ulaj?, tudi jaz s svojo ekipo in za dalj časa se nam je pridružil tudi minister za notranje zadeve.

Pri tem je pomembno, da smo uspeli nekatere sklepe, med katerimi so tudi, da se bomo zavezali k predlogom sprememb zakonodaje, ki bi tudi policiji dala večjo vlogo na tem področju.

Vedeti moramo namreč, da policija pri varnostnem preverjanju nima nobene vloge. Dovoljenje za dostop do tajnih podatkov namreč izdaja Ministrstvo za notranje zadeve brez sodelovanja Policije. Policija pa izvaja varnostne preverke za svoje zaposlene, ob zaposlitvah, premestitvah in tudi, recimo, v primeru potrebe ob vmesnih preverjanjih pa za zunanje izvajalce, ki se srečujejo s tajnimi podatki v Policiji in Policija s tem drugače ne bi mogla zaščititi svojih podatkov. Varnostnih preverk za Policija za druge državne organe ne izvaja. In tudi nimamo neposrednega podatka kdo od zunanjih ali pa zaposlenih v zunanjih drugih institucijah državne uprave ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov. S tega tudi ne moremo opozarjati delodajalca, da bi mogoče pri svojem delu odkrili kakršenkoli zadržek ali pa kakšno informacijo, ki bi lahko vodila k varnostnem zadržku in bi na podlagi tega opozorili zaposlovalca oziroma delodajalca te osebe.

To je bil sklep tega sestanka, da bomo poskušali s spremembo zakonodaje, da bi Policiji dali večjo vlogo na tem področju.

Toliko. Hvala lepa.