Govor

mag. Andrej Rajh

Hvala lepa. Lep pozdrav, spoštovani državni sekretar, kolegice poslanke in poslanci.

Slovenija in Evropa kot tudi svet se nahaja v energetski krizi. Priča smo draženju energentov, draženju ogrevanja, višanju cen zemeljskega plina, električne energije in nafte. Od kar se je v Sloveniji trg z naftnimi derivati liberaliziral je cena goriv narasla za 50 %. Cena je zemeljskega plina je zaradi borznih mahinacij zrasla za več kot 300 ali 400 %. Draži se cena električne energije. Posebej ranljivi so odjemalci tudi Telekoma Slovenija, ki jim je to podjetje od danes na jutri z enomesečnim odpovednim rokom odpovedalo pogodbe o dobavi električne energije. Tisti odjemalci, ki si niso do 8. 12. 2021 poiskali novega dobavitelja energije, bodo glede na obstoječe cene, ki so jih plačevali, plačevali tudi do 300 % do 400 % več oziroma 25 % več kot so trenutne tržne cene električne energije, ki so rekordne.

Mi moramo nasloviti probleme državljank in državljanov, uporabnikov električne energije. In glede na to, da so pred nami boni, neizkoriščeni so v obsegu 200 milijonov evrov, je seveda logično, da se ta nabor možnosti plačila storitev razširi.

Če pogledamo strukturo kako so bili ti boni porabljeni; 43 % za gostinstvo, 35 % za turizem, 15 % za nakup šolskih potrebščin in 6 % za rekreacijo. Potem lahko sklepamo, da tisti, ki bona niso uporabili za dopust ali pa za obisk gostilne, si tega preprosto niso mogli privoščiti, ker imajo druge večje probleme. In seveda kaj je večji problem kot plačilo ogrevanja v teh zimskih časih.

V Mariboru smo imeli zelo poglobljeno razpravo oziroma kar na trenutke žolčno glede podražitve ogrevanja. Mestne toplarne čakajo enaki izzivi, prebivalce Ljubljane tudi. In če imamo na voljo neizkoriščene bone in praviloma jih niso izkoristili tisti ljudje, ki jim tudi ti boni niso oziroma ne glede na to, da so jih bili ti boni na voljo niso šli v gostilno, zato ker si pač tega niso mogli privoščiti ali pa niso šli na dopust v hotel prav tako, ker si niso mogli privoščiti, potem je logično, da se vzpostavi možnost, da lahko te bone porabijo za potrebe, ki jih imajo. In v tem trenutku obstaja potreba po tem, da si blažijo visoke cene energentov na trgu.

In kar se Ustave tiče in zakona, menimo, da je ta zadeva skladna z duhom Ustave zato, ker naslavlja potrebe šibkejših. Zakon se lahko brez slabe vesti, če ne povzroča novih krivic, tolmači v prid šibkejšega, tako da se jim gre naproti.

Mislim, da je to ena edinstvena priložnost, da se zadeve naslovijo sedaj, ko imajo ljudje problem in problem ni mali. Problem je velik. Cene energentov so zrasle. Ljudje kličejo, pišejo. Tudi danes je z menoj govorila ena gospa, ki živi v oskrbovalnem stanovanju in je potožila, da glede na te cene, ki jih ima, zelo težko hodi, torej ne more iti ne v gostilno, ne v hotel na dopust, da bi te bone kakorkoli porabila, ima pa velike stroške z ogrevanjem, z električno energijo, z zemeljskim plinom in bi jih seveda srčno rada porabila, pa jih ne more.

S tem predlogom naslavljamo take ljudi, še posebej vdove, še posebej ljudi brez svojcev, ki tudi ne morejo podariti bonov vnukom, ampak imajo osebne potrebe, težave in seveda ta bon na nek način predstavlja rešitev, zato predlagamo, da se pač v bistvu pravice koriščenje tega bona razširijo tako, da ga je možno uporabiti za namene plačila bodisi ogrevanja, bodisi zemeljskega plina, bodisi elektrike in ostalih goriv.

Hvala lepa.