Govor

Jože Lenart

Ja hvala lepa tudi za popravek ja, ker sva danes oba prisotna kot vidim, za mangetogram. Ja glejte osnovni problem po svoje ni problem.

Ta zakon je nujen, čakajo sredstva za podjetnike in tudi ta cilj, ki si ga je že gospodarstvo zadalo, najprej gospodarstvo šele potem je politika povzela, da je naš cilj srednjeročno obdobje do leta 25 doseči dodano vrednost 60.000 na zaposlenega. Če dosežemo to, smo praktično dosegli tudi povprečje Evropske unije, če bi tako hitro v tem obdobju to dosegli, vendar ni enostavno in seveda ta zakon, ta sredstva so dejansko namenjena za to vendar problem je drugje. Glejte po tem hitrem postopku, tu je problem. Gospodarstvo vedno pričakuje, da bo sodelovalo, da bo dobro seznanjeno pod kakšnimi pogoji bodo lahko koristili ta sredstva in seveda po tako hitrem postopku je spet ni dobro, ker se gospodarstvo na to ne more dobro pripraviti in seveda vsi ti pogoji, ki so jih jaz tudi gledam takole.

Slovensko gospodarstvo je zelo izvozno usmerjeno in tudi smo vezani na te velike korporacije v Evropi in v svetu v velikem delu tudi na avtomobilsko industrijo, ker pa seveda je dodana vrednost nekoliko nižja. To niso tiste dejavnosti, kjer bi lahko rekli, da dosegamo ne vem kaj in ravno tu se bojim, da ravno ta podjetja te dejavnosti bodo težko prišla do po tem razpisu do teh sredstev. Pa ne govorimo o tistih delovno intenzivnih panogah, ki praktično izvisijo. Najbolj skrbi pa me ravno tista mala hitro rastoča podjetja, ki seveda nikakor ne dosegajo teh pogojev milijon prometa, da bi sploh lahko prišla tu zraven.

Zdaj seveda ko si človek želiš predstavljat tudi sprašujejo me že, ker sem v življenju veliko delal na takih področjih razpisih, kaj zdaj to pomeni, kako naj pridejo zraven. Enostavno nimaš odgovora, ne, ker ga praktično še mi danes tu na tej seji nimamo. Zdaj zadnjič je bilo to nekako prestavljeno. Pogoje poznamo in veliko podjetij sploh ne more tu zraven. Zdaj zunaj se govori a ne, dajte se povezati z večjimi podjetji. To ni to. Glejte ravno tisto visoko dodano vrednost ustvarjajo mlada podjetja, hitro rastoča podjetja, ki samostojno vstopajo na trg s svojimi izdelki, s svojimi storitvami. Tam se to dosega in tiste bi bilo treba podpreti in enostavno smo tiste izbrisali.

Zdaj na koncu koncev je treba potem javnosti gospodarstvu jasno povedati kje so pa potem tisti drugi viri, drugi razpisi s katerimi bodo lahko ta podjetja potem se prijavljala, nastopala in šla v korak v razvoj. Brez tega razvoja pa smo že nič kolikokrat rekli pri samih proračunih, da brez tega ne bomo mogli izid iz t situacije, ki je v tem strukturnem primankljaju, ki smo. To se pravi po svoje je ta zadeva zelo koristna, zelo pomembna ampak zelo velika kritika zakaj po teh hitrih postopkih zakaj ne gre to v širšo razpravo da bi se podjetja lahko pripravila, da bila lahko tudi svoje mnenje dala, da bi se zadeva lahko potem bolje realizirala.

To je tisti problem, potem ko se človek sprašuje a nam je tega treba, če pa smo že spomladi vedeli, da ta sredstva bojo in nismo znali pravi čas it v javnost s tako pomembnim razpisom kot je ta za gospodarstvo, da dosežemo tisti cilj 60.000 dodane vrednosti na zaposlenega v obdobju leta 25 ali pa še več do leta 30 pač različne cilje imamo postavljen. To je tisti problem in bi danes tudi želel, da predstavniki ministrstva, spoštovani državni sekretar, da tudi kaj več okoli tega rečete, da bo javnost bolj optimistično sprejemala potem takšne zadeve, da jih tudi napotite tisti, ki ne boste imeli možnost prit v ta razpis.

Posebej še enkrat poudarjam, gre za tehnološko razvojna podjetja, mala podjetja, mlada podjetja, ki seveda v tem trenutku še zdaleč ne dosegajo takega prometa, da bi se lahko na to prijavili. Mislim pa, da ravno tisti bi morali bit dobit največje spodbude, da bi vlekli voz gospodarstva Slovenije potem proti povprečju Evropske unije. Hvala lepa.