Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci!

Moram reči, da nas je ta pobuda s strani sindikata izjemno presenetila. Glede na vse kar smo se v zadnjem letu in pol s sindikati pogovarjali, je seveda ta pobuda naravnost zastrašujoča.

Sedaj se ne bom spuščal v odgovor, ki smo ga že pripravili. Ta odgovor je tako kot je napisan v sklepu za to sejo objavljen. Objavljen je v celoti odgovor Vlade, kjer smo natančno pojasnili zakaj je pravzaprav prišlo do predloga za takšno ureditev. Bi pa izpostavil tri stvari vezane na sindikat, glede na to, da pač sindikat tako zahtevo podaja.

Tukaj imam iz januarja 2019, torej takrat naše Vlade še ni bilo na oblasti, Sindikat policistov Slovenije o kariernem sistemu. Njihova spletna stran, podpisan Kristjan Mlekuž, isti predsednik kot je danes, ki je med drugim napisal: »Karierni sistem naj bo celovit, konsistenten in transparenten.« V eni od alinej pa je jasno napisal zakaj se zavzema sam sindikat. Od tega da naj bodo pravila za napredovanje na zahtevnejša mesta jasna in transparentna, uvedba mehkih oziroma osebnostnih kompetenc za vodstvena delovna mesta, možnost razvijanja mrežnih kariernih poti – berem seveda njihove tekste – prepoznavanje kadrovskih potencialov v najzgodnejši fazi zaposlitve itd. Tista alineja, ki pa je za današnjo sejo ključna, pa piše: »uvedbo mandatov za položaj na delovna mesta, kar prinaša večjo odgovornost za uspešno vodenje.« To je zapis sindikata, še enkrat ponavljam, iz januarja 2019.

Druga pomembna stvar v tej povezavi je seveda dopis oziroma želja vodstva Policije, ki ga je izrazila bivša direktorica Policija gospa Tatjana Bobnar, kjer je z dopisom pozvala ministra naj vendarle spremenijo zakon tako, poleg drugih stvari, danes se osredotočam zgolj na to, kjer je pozvala ministra, da bi bilo smiselno urediti zakon tako, kjer bi ta delovna mesta, torej mesta tedanjih komandirjev sedanjih načelnikov in direktorjev policijskih uprav, ravno tako bila mandatna. Torej oboje ste poslanci v tem Državnem zboru sprejeli in se seveda vsem tistim, ki ste za to bili zahvaljujem. Mislim, da je taka ureditev izjemno pravilna. Nenazadnje je narejena tudi analiza. Torej večina direktorjev policijskih uprav in načelnikov ali pa komandirjev je na svojih delovnih mestih bodisi tam okoli sedem ali osem let, nekateri tudi 15 let, teh je sicer manj, manjšina njih pa seveda to delovno mesto zaseda v času oziroma v obdobju do 5 let.

Torej ena od zelo pomembnih zadev, ki so jih napisali sindikalisti v tej pobudi, je ta, da taka sprememba zakona vodi do nepredvidljivosti. Torej, si predstavljate, nekdo, ki je 10 let komandir, pred 10 leti ni vedel, da mogoče pa ni vedel, da ne bo do smrti komandir ali pa do takrat, ko bo odšel iz Policije. Ali pa nekdo, ki je pred 8 leti zasedal to mesto ravno tako ni vedel, da bo po 8 letih mogoče to mesto moral zapustiti. Nerelekcija na teh delovnih mestih pravzaprav pomeni zgolj nazadovanje, pomeni to, da se ljudje tja usedejo in jim je pravzaprav vseeno kako svoje delo opravljajo. V mnogih primerih smo ugotovili celo to, da je zvezanost ali pa povezanost med komandirji oziroma načelniki ob tako dolgih trajanjih, ne mandatov, ampak službovanja, ker mandatov kot veste nimajo, v povezavi z lokalno politiko celo manko ali pa lahko pripomore k temu, da se določene stvari zaradi zlizanosti enih in drugih ne preiskujejo zaradi tega, da v sistem ne vstopajo nove ideje.

In nenazadnje je na povsem koncu potrebno povedati, da mnogi od teh ali pa da nekateri od teh pravzaprav so ta delovna mesta zasedli z drugačnimi izobrazbami kot se danes zahtevajo. Res da so jih v tem času pridobili na tak ali drugačen način. In seveda je pravzaprav neverjetno, da si sindikalisti, torej tisti, ki naj bi predstavljali najširšo bazo zaposlenih v Policiji, v tem primeru pravzaprav postavljajo za varuhe ali pa kako bi rekel drugače, za advokate tistih, ki so pravzaprav v Policiji na vodstvenih strukturah. Z drugimi besedami, upam, da te sindikati, eni ali drugi, ne prestavljajo sindikatov vodstvenih delavcev. Ponavadi so sindikati tisti, ki ščitijo najslabše plačane, najbolj ranljive in pa tiste, ki so teh sindikalnih podpor najbolj potrebni.

Da ne bom predolg zaključim s tem, da sem že večkrat izpostavil, da gre pravzaprav pri teh dveh sindikatih za nagajanje v čemer koli, pač karkoli smo v tem letu naredili. Moram reči, da smo v tem letu in pol najprej zagotovili tudi s tem zakonom, Vlada je tudi že sprejela sklep, kako se bodo plače ustrezno prerazporedile. Torej tisti z najnižjimi plačami bodo dobili več kot tisti, ki imajo že danes bolj ustrezne plače. V tem letu in pol smo zagotovili ustrezne kadrovske in materialne pogoje. Rešujemo nepremičninske zadeve na policijskih postajah. Torej vse gre v smeri k temu, da bi v bistvu policistom nudili čim boljše delovne pogoje, čim ustreznejšo opremo in seveda nenazadnje tudi njim ustrezno plačo. Kot pa rečeno se pa z sindikati, s katerimi smo kar nekajkrat sedeli, potem pa ko smo se nekaj dogovorili, so šli v javnost povsem z drugimi trditvami ali pa celo izvajali stavko. Mimogrede tista fenomenalna stavka, ki so jo izvajali, ne boste verjeli, v tisti stavki formalno nihče od policistov ni stavkal. Takrat sem zahteval, da se vse strokovne ure beležijo. Ko sem po dobrem mesecu njihove stavke želel videti ta izpis koliko policistov je stavkalo, mi je kadrovska služba Policije sporočila, da nihče ni stavkal, ker si nihče ni beležil tega, da stavka. Zakaj tega ni naredil? Zaradi tega ker se je pač očitno zavedal, da ima rajše tistih nekaj evrov, ki bi jih sicer izgubil kot pa zato, da formalno podlega pritiskom sindikalistov. Da pa sta oba sindikata pravzaprav, tako kot sem začel, v funkciji politike, pa je bilo pravzaprav v tem letu že večkrat dokazano. Eden inštrumentaliziran s strani stranke Marjana Šarca, nenazadnje je celo predsednik Vlade, torej prvič v zgodovini, gospod Šarec in pa minister za notranje zadeve, ta ne vem, če je prvič v zgodovini, najbrž je že kakšen minister bil na takem sindikalnem kongresu, vprašanje, če na volilnem, torej ta dva sta se udeležila volilnega kongresa stranke LMŠ, medtem ko pa je sindikat PSS, kot ste lahko tudi videli, v zadnjem letu inštrumentaliziran s strani stranke SD.

Torej mi smo na Vladi sprejeli odgovor. Mislimo da je zadržanje tega člena zakona nepotrebno, da bo povzročilo samo dodatne težave. Mimogrede nihče od policistov, teh, ki so danes na teh mestih načelnikov ali pa direktorjev uprav, ne bo izgubil službe. To navajajo v svoji zahtevi sindikalisti je žal. Evidentna laž. Nihče razen policistov samih se na ta delovna mesta ne more prijaviti. Torej zgolj policisti lahko kandidirajo za načelnike ali pa za direktorje uprav. Ti ljudje so v sistemu, kjer se ga, kljub temu da ne bo načelnik ali pa da ne bo direktor uprave, ne more odpustiti in se ga ne bo odpustilo. Torej nihče ne bo izgubil službe. Dodatna laž, ki je napisana v njihovi zahtevi.

In če zaključim. Mislim, da je ravno zdrava relekcija tista, ki prinaša sveže ideje, nove zamisli, ki daje novo energijo in ne vem kako potem razložiti vam, spoštovani poslanci, kakšna je vaša predvidljivost vaše zaposlitve. Torej kot vem ste tudi vi samo na mandatu štirih let, pa se ponovno preizkusite pred volivci. Najbrž si ne želite, ali pa si ne predstavljate, da bi tudi vi imeli trajni mandat ali pa dosmrtni mandat, ker bi bilo res neverjetno. To kar so pravzaprav v svoji zahtevi napisali policijski sindikati.

Hvala lepa.