Dober dan, lep pozdrav vsem skupaj oziroma dobro jutro. Glejte, tudi jaz imam kar nekaj vprašanj. Ni dvoma, da je potrebno občinam, kjer živi romska skupnost pomagati in predvsem delati na tem, da se romska naselja ustrezno komunalno opremijo, da se torej bivanjske razmere Romov, romske skupnosti izboljšajo. V tem bi moral biti namen. In tako določa navsezadnje tudi Ustava. Mene pač bega več zadev, bega me recimo sam postopek sprejemanja, zakaj hitenje mimo zakonskih določil, pa bom pozneje pojasnila v čem je problem. In, zakaj tako ohlapna dikcija, ki omogoča karkoli. Pa gremo po vrsti. Jaz sem že na kolegiju jasno izpostavila, na kolegiju predsednika Državnega zbora, ko sem nadomeščala kolega Mateja Vatovca, da je bil postopek sprejemanja pohitren iz popolnoma neznanega razloga. Če mi mogoče to lahko pojasnite. Kajti, namreč. Pripadnikom romske skupnosti vemo, Ustava daje posebne pravice, uresničevanje katerih so dolžne zagotavljati tako država kot seveda tudi občine. Ampak ena izmed posebnih pravic, ki jih pripadnikom romske skupnosti daje Zakon o romski skupnosti je tudi ta, da morajo državni organi, nosilci javnih pooblastil in organi samoupravne lokalne skupnosti kadar sprejemajo ali izdajajo predpise in druge splošne pravne akte, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti predhodno pridobiti mnenje Sveta romske skupnosti. To je ena stvar. Torej, to ni stvar neke vljudnosti ali pa neke proste presoje vsakokratne oblasti ampak tako piše v zakonu. Se pravi, gre za popolnoma nedvoumno zakonsko zahtevo, ki torej določa, da je potrebno pred začetkom obravnave zakona pridobiti mnenje Sveta romske skupnosti. To je ena stvar. In podobno je tudi ureditev glede sprejemanja zakonov, ki se nanaša na občine. Tukaj je tudi Poslovnik popolnoma jasen. Vsak zakon, ki se nanaša na občine, mora predsednik Državnega zbora v mnenje posredovati občinam in jim za odziv določiti rok, ki ne sme krajši od 30 dni. Krajši 15-dnevni rok je dopusten zgolj in samo, če gre za nujni postopek. In poglejte, v primeru tega zakona danes so bile torej eklatantno spet kršene te naše poslovniške določbe. To je res zanimivo, zakon je bil namreč vložen v zakonodajni postopek 3. 12. in predsednik Državnega zbora je najprej ravnal tako kot mora ravnati. Kot veleva zakonodaja, kot veleva Poslovnik in je zakon v mnenje Svetu romske skupnosti in občinam poslal torej, mislim, da 6. 12. in jim določil 30 dnevni rok, kar pomeni, da bi torej do 5. januarja moralo to potekati in jim potem bi mi imeli lahko to sejo v resnici najprej 6. januarja. Danes pa smo torej, 21. 12. Mene prvič zanima v čem je stvar, da tako na glavo spet rušimo poslovniška določila. Zato, ker je kajse stranka SDS tako odločila. In potem se lahko Poslovnik povozi in se je vzpostavilo neko novo pravilo. Recimo, zakonske in poslovniške določbe se morajo spoštovati razen, če SDS zahteva drugače. Mislim, kako je to mogoče, da se v tem Državnem zboru vsakič znova srečujemo s takimi situacijami, ki so popolnoma bizarne in tudi nepotrebne. Kakšno pa je konec koncev razlika teh dveh tednov, bomo rekli. V čem je stvar, da je treba teptati ta naša osnovna standarde, demokratične standarde, ki smo jih vzpostavljali vsa ta desetletja. Res mi je nerazumljivo in bi prosila za pojasnilo. Poleg tega pa me skrbi ta sprememba dikcije veljavnega 20.a člena, ki je tako ohlapna, da seveda omogoča marsikaj. Pa poglejmo. Zakon, torej se nanaša na financiranje občin, kjer živijo pripadniki Romske skupnosti, kar je super in prav, in to kar imamo trenutno v veljavi. Veljavni 20.a člen zakona o financiranju občin določa, da država občinam namenja dodatna sredstva za, zdaj pa pazite, to je zdajšnja dikcija »za sofinanciranje uresničevanja ustavnih pravic stalno naseljene romske skupnosti.« Predlog, ki ga pa mi danes obravnavamo mimo poslovniških določil, kjer smo iz nerazumljivega razloga, kot rečeno pohitrili postopek pa določa, poglejte zdaj spremembo dikcije »da bo država občini namenila sredstva za sofinanciranje obveznosti občin s stalno naseljeno romsko skupnostjo«. To je popolnoma na glavo obrnjena dikcija, spoštovane in spoštovani. To pomeni dodatna namenska sredstva ja, zato ker tam živijo romska skupnost ampak ta sredstva so lahko, oprostite lahko rabijo tudi za izgradnjo recimo rondoja v tej občini. Nikjer ni določeno, še enkrat, za sofinanciranje občin s stalno naseljeno romsko skupnostjo. Ja, katerih obveznosti, spoštovana? Kje je to zares definirano? Kje imamo varovalko, da bo to res namenjeno romski skupnosti? Ker, če bo namenjeno romski skupnosti, glejte, absolutno pozdravljam, seveda pozdravljam. Vemo, da nekatere občine imajo vzorno urejene, se trudijo, skrbijo za romsko skupnost. Omogočajo romski skupnosti, gradijo neko, torej, omogočajo neke bivanjske pogoje in tako naprej. Nekatere pa ne. Imamo zelo raznoliko situacijo v Sloveniji in mnogi Romi živijo v katastrofalnih razmerah brez vode, brez elektrike, brez osnovnih dobrin, brez ogrevanja pozimi in tako dalje. Tako, da tukaj mi nimamo problema. Ampak mi hočemo, daje zakon tak, da je res varovalka notri, da se ve, da bodo občine ta sredstva dejansko namensko za Rome porabila, ne pa da se bodo, pod pretvezo, ker imajo romsko skupnost tam naseljeno, dokopala do nekih dodatnih sredstev in jih porabila, kot rečeno za karkoli. Recimo za rondo ali pa karkoli drugega v mestu. Ta pojasnila me zanimajo, zakaj smo tako pohiteli mimo, torej vseh zakonskih in poslovniških določil. Kako to, da smo spet kršili poslovnik, to je res žalostno. Žalostno za ta državni zbor, ker je brez potrebe, ker mislim, da se romska situacija se ne bi drastično poslabšala, če bi mi se držali zakonskih rokov in slišali kaj pravi Svet romske skupnosti. Ali smo to slišali? Nismo. Tako, da to je res interesantno. Glejte, ko smo mi v Levici v prejšnjem mandatu pripravili spremembe zakona o romski skupnosti, te bi v resnici pomenile pomembno izboljšanje trenutne ureditve takrat. Ampak seveda, namesto sprejetja tega našega predloga, smo lani decembra dobili to eno določbo, ki daje občinam več upanja, se pravi ta 20.a člen, ki ga pa zdaj vi obračate na glavo, se pravi, ste vzpostavili tako ohlapno dikcijo, da se pod tem lahko skriva, ampak res karkoli. Tudi ene varovalke jaz ne vidim v tem primeru, ki bi jamčila, da bo ta denar namensko porabljen v dobrobit romske skupnosti, ki pa vemo,da živi v katastrofalnih razmerah. Če bi jaz videla to varovalko, glejte, takoj podprem ta zakon. Tako, pa oprostite, dokler mi vi tega ne pojasnite ali pa me ne prepričate, mi ne dokažete, da ta varovalka obstaja, pa jaz tega ne morem podpreti. Ker se bojim, da bo šlo za zlorabo dejstva, da v neki občini živi romska skupnost, in bo samo občina se dokopala do več sredstev, ki jih bo namenila vsemu drugemu prej, samo Romom ne. Pa bi prosila za pojasnila. Hvala.