Spoštovana predsednica Komisije gospa Nataša Sukič, spoštovane članice in člani! Lepo pozdravljeni tudi vsi ostali vabljeni.

Zagovornik načela enakosti je večkrat doslej, torej štirinajstkrat, prejel prijavo oziroma predlog za obravnavo zatrjevane diskriminacije v zvezi z izplačilom letne nagrade za poslovno uspešnost. V zvezi s tem smo izdali 9 odločb, v katerih smo ugotovili diskriminacijo, v dveh primerih pa smo postopek ustavili, ker prijavitelj ni predložil zadostnih dokazov za svoje navedbe. V treh primerih pa postopek trenutno še poteka.

Ugotovitve: V primerih ko je Zagovornik ugotovil diskriminacijo pri božičnici, je to običajno ugotovil zato, ker so bila merila za določitev višine božičnice, čeprav so veljala za vse zaposlene enako, v slabši položaj postavljala zaposlene zaradi njihovih osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, starševstva, nosečnosti, družinskega statusa in tudi spola.

Zagovornik je v obravnavanih primerih največkrat ugotovil posredno diskriminacijo, ki jo opisuje drugi odstavek 6. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo, da so torej podjetja določila merila, v katerih so govorila o odsotnosti na splošno in so bila na videz ta merila za vse enaka. Njihov učinek pa je bil v praksi tak, da je negativno vplival samo na zaposlene, ki so bili z dela odsotni zaradi prej opisanih osebnih okoliščin. Ugotovili smo torej tudi obstoj neposredne diskriminacije. V enem primeru, ko je podjetje izrecno navedlo, da bodo nižjo božičnico prejeli zaposleni, ki bodo med letom odsotni zaradi bolezni.

Osebne okoliščine: Zagovornik je ugotovil diskriminacijo samo v primeru tistega prikrajšanja zaposlenih, pri katerih je prišlo do odsotnosti zaradi osebnih okoliščin. Kaj šteje kot osebna okoliščina določa Zakon o varstvu pred diskriminacijo. To so predvsem tiste prirojene in pridobljene osebne značilnosti, lastnosti stanja ali statusi, ki so praviloma trajno in nezdružljivo povezani z določenimi posamezniki in njihovo osebnostjo, zlasti identiteto ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. In mednje skladno s 1. členom ZVARD štejemo spol, narodnost, rasa, etično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, identiteta in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katerakoli druga osebna okoliščina, ki ima tovrstne značilnosti. In v skladu z definicijo osebnih okoliščin Zagovornik med druge osebne okoliščine šteje nosečnost, starševstvo, družinski status, zdravstveno stanje in državljanstvo. Kriteriji se lahko nanašajo na vidike, ki niso povezani z osebnimi okoliščinami zaposlenih, torej dopustni kriteriji so seveda trajanja zaposlitve pri delodajalcu v posameznem letu, zaposlitev osebe za polni ali skrajšani delovni čas, zaposlitev za določenem delovnem mestu ali v določenem sektorju oziroma oddelku, zaposlitev na podlagi sistematizacije in na podlagi individualne vodstvene pogodbe in odsotnosti dela zaradi okoliščin, ki pa niso prej opisane v osebne okoliščine npr. neplačan dopust.

To pomeni, da niso sporni vsi kriteriji in vse časovne odsotnosti iz dela, temveč le tiste, ki so posledica osebnih okoliščin posameznika kakor jih določa Zakon o varstvu pred diskriminacijo. To so tiste lastnosti posameznika, kot rečeno, so prirojene in pridobljene, nesprejemljive in neodtuljive in jih posameznik načeloma ne more spremeniti oziroma od njega ali nje ne pričakujemo oziroma ne zahtevamo, da jih bo spremenil. Po obravnavanih primerih je to vključevalo spol, starševstvo in zdravstveno stanje.

Zagovornik je v odločbah večkrat opozoril na nujnost razlikovanja med nagrado za delovno uspešnost posameznika, torej individualno in nagrado za poslovno uspešnost podjetja. Gre za dva različna instrumenta. Individualno nagrado lahko posamezniki prejmejo za svoje dejanske delovne rezultate, poslovna uspešnost pa je nagrada za vse v delovnem razmerju, ki jo prejmejo pod pogojem, da je bila družba dovolj poslovno uspešna. Pri nagradi za poslovno uspešnost podjetja se dejanski prispevek posameznega ne vrednoti in so zato do izplačila dela plače za poslovno uspešnost upravičeni vsi, ki so bili v tistem letu v delovnem razmerju. Pri nagradi za individualni delovno uspešnost pa je prispevek posameznika k uspehu podjetja dejansko ovrednoten in bistven. Ko se podjetje odloči izplačati božičnico, mora pri tem upoštevati tudi prej opisano protidiskriminacijsko zakonodajo. Torej poslovna uspešnost se tudi drugače obdavčuje kot izplačilo individualne uspešnosti.

Še nekaj besed o skladnosti s sodno prakso. Odločitve Zagovornika so skladne s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Sodba 8-145/2013 iz katere izhaja, da je bolniška odsotnost okoliščina, na katero posameznik nima nobenega vpliva in zato na njegove pravice iz delovnega razmerja ne more vplivati. Eno od podjetij, ki se z odločbo Zagovornika v preteklosti ni strinjalo, je pritožbo v skladu z zakonom vložilo na Upravno sodišče. Upravno sodišče je novembra lani v zvezi s tem primerom v celoti pritrdilo zagovornikovi odločbi. Na Upravnem sodišču sedaj potekata še dva postopka, ki sta bila proti odločbi Zagovornika vloženi v preteklem letu.

Pri Zagovorniku smo seznanjeni s tem, da nekateri delodajalci pri določanju višine poslovne uspešnosti na posameznega zaposlenega ne uporabljajo oziroma ne uporabljajo več kriterija odsotnosti oziroma prisotnosti na delu, temveč druge kriterije. Ob tem pa nekateri delodajalci vsem, ki so bili pri njih zaposleni celo leto, izplačujejo poslovno uspešnost v enaki višini.

Hvala lepa.