Hvala lepa za besedo. Lep dober dan, spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva in drugi gostje. Dobrodošlica v Državnem zboru.

Pred nami je eno ključno vprašanje iz naslova delovno-pravne zakonodaje oziroma zagotavljanje delavskih pravic. Božičnica oziroma trinajsta plača je ena kategorija iz nabora delavskih pravic, ki je potrebna posebne pozornosti. In tudi sklic seje oziroma naziv točke Kršitve pravic zaposlenih pri izplačilu letne nagrade za poslovno uspešnost podjetja oziroma božičnice gre v smeri zagotavljanja enakopravne obravnave pri izplačilu božičnice oziroma trinajste plače za vse delavce.

Delodajalci trinajsto plačo oziroma božičnico izplačajo, če je podjetje doseglo neko raven uspeha. Na terenu pa se ugotavlja, da tukaj prihaja do nekaj težav. In sicer; več podjetij v Sloveniji je pri izplačilu letne nagrade iz naslova poslovne uspešnosti, torej božičnice, trinajste plače, omogočilo posredno diskriminacijo zaposlenih zaradi njihovih osebnih okoliščin, bodisi zdravstvenega stanja, bodisi starševstva, nosečnosti, tudi spola v nekaterih primerih. Podjetja so delovala na način po katerem so nižjo božičnico prejeli tisti, ki so bili tokom leta bodisi v bolniškem staležu, na porodniškem oziroma starševskem dopustu mesec ali več. Na ta način so delodajalci neenako obravnavali torej tiste zaposlene, ki so bili tokom leta upravičeno odsotni zaradi zdravstvenega stanja, nosečnosti, starševstva ali pa na podlagi katerih drugih osebnih okoliščin. To je slaba praksa in ki še posebej negativno učinkuje na bolnike, na starše, na nosečnice, torej na tiste skupine zaposlenih pri katerih je, da rečem, v delovnem procesu štartni položaj postavljen malce nižje kot pri vseh drugih, ki delujejo ali pa živijo v nekih, da rečem, siceršnjih pogojih.

Opozarjamo, da tudi za sektor zaposlovanja v gospodarstvu velja, da nihče ne sme biti slabše obravnavan zgolj zaradi svojega zdravstvenega stanja, nege otroka ali starševstva, o čemer seveda govori izčrpno tudi protidiskriminacijska zakonodaja. Zakon o varstvu pred diskriminacijo po katerem je diskriminacija torej vsaka neopravičena neenaka obravnava oseb zaradi njihovih osebnih okoliščin kot sta spol, starost, barva kože, narodnost, etično poreklo, invalidnost, spolna usmerjenost, zdravstveno stanje, starševstvo in nosečnost. Torej to ne sme biti faktor pri določanju upravičenosti do izplačila trinajste plače. Delavci in delavke so bili v večih primerih, tako ugotavlja stroka, obravnavani neenako, diskriminatorno glede na prispevek k uspehu podjetja, ki torej ne sme biti pogojevan oziroma postavljen v odvisnost od njihove navzočnosti na delovnem mestu. Nagrada za poslovno uspešnost podjetja pripada vsem zaposlenim.

Faktor odsotnosti z dela zaradi bolezni ali druge upravičene odsotnosti, ki sem jih prej naštel, pa se pri tej vrsti nagrajevanja zaposlenim torej ne sme upoštevati. Prevečkrat se torej zgodila praksa, da so delavke in delavci, ki so bili zaradi osebnih okoliščin največkrat v bolniški odsotnosti torej zdravstvenega stanja, prikrajšani za božičnico ali delež božičnice.

Treba je izpostaviti, ker verjamem, da bo v razpravi na dan prišla tudi ta dilema, razliko med dvema kategorijama uspešnosti v podjetjih oziroma v delovnem procesu. Eno je nagrada za delovno uspešnost posameznika, ki jo pridela dejansko delavec oziroma delavka s svojim lastnim delom in na drugi strani nagrada za poslovno uspešnost podjetja, v katerem pa sodeluje celoten tim, vsi zaposleni, vsi delavci.

Posamezniki lahko, torej prvo kot rečeno prejemajo za svoje dejanske delovne rezultate, nagrado za poslovno uspešnost podjetja pa v primeru, če se jo je podjetje odločilo izplačati prejmejo torej vsi zaposleni.

Zagovornik načela enakosti je doslej zaključil več primerov ugotavljanja tovrstne diskriminacije na delovnem mestu, v katerih je potrdil diskriminacijo pri določitvi višine božičnice. Nekaj primerov pa kolikor razumemo domnevne diskriminacije pa še vedno obravnavajo. Zagovornik ugotavlja, da imajo podjetja zelo različne načine določanja meril za izplačilo božičnic. Nekatera podjetja zaposlene še vedno prikrajšujejo iz razlogov, ki so izrecno prepovedani po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo in tudi po drugi strani po ZDR, to se pravi po Zakonu o delovnih razmerjih, ki pa tako ali tako velja kot neka hrbtenica delovno-pravne zakonodaje.

Torej, pri določanju višine božičnice so nekateri delodajalci eksplicitno diskriminatorni. Zagovornik je ugotovil, da je nižanje božičnice zaradi odsotnosti zaradi bolezni, nosečnosti, spola ali zdravstvenega stanja jasna diskriminacija.

Spoštovani kolegice in kolegi, mi smo v sklicu seje navedli tudi nekaj primerov podjetij, ki se tovrstnih spornih praks poslužujejo. Ne bom se sedaj sprehajal po vseh teh primerih. Imajo pa en skupni imenovalec. To pa je diskriminatorna obravnava delavk in delavcev, ki so iz delovnega procesa izključeni zaradi osebnih okoliščin največkrat zaradi bolniške odsotnosti in se jim to potem neposredno pozna pri izračunu božičnice, bodisi v deležu ali pa v celoti.

Zato kot neko zakonodajno telo je seveda sedaj na plečih Državnega zbora, da ugotovitve Zagovornika načela enakosti vzame resno, da obravnava te primere Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti in naj tukaj služi kot nek vzvod, da tudi ministrstvo, da tudi izvršna veja oblasti stvari vzame pod drobnogled in vsled tega deluje v smeri izboljšave delovnih pogojev za te delavke in delavce.

Govorim o jasni in odprti diskriminaciji pri belem dnevu, da rečem, v primerih, ko je Zagovornik ugotovil namreč diskriminacijo pri božičnici je to praviloma ugotovil zato, ker so merila za določitev višine božičnice, čeprav so veljala za vse zaposlene enako, v slabši položaj, kar pa je še posebej žalosten te zgodbe. Postavila zaposlene zaradi njihovih osebnih okoliščin, zdravstvenega stanja, starševstva, nosečnosti, družinskega statusa, morebiti skrbi za invalidnega otroka ali kakorkoli, kar je pa seveda tista še bolj črna plat te zgodbe.

Seveda je dobrodošlo in pozitivno, da podjetja ob vsakoletni bilanci, ko ugotovijo uspeh, na koncu leta potem dobiček delijo z zaposlenimi. V končni fazi so zaposleni v gospodarstvu v vsakem delovnem procesu tisti, ki dejansko dobiček ustvarjajo in ki so zanj zaslužni. Ampak je treba ob tem nujno upoštevati zakonodajo, tudi prepoved diskriminacije. Tudi Upravno sodišče je tukaj v praksi pritrdilo, da ta zakonodaja velja tudi za zaposlovalce v gospodarstvu, kjer bi sicer argumentirali, da pa ostaja nekaj več tega umestnega prostora in osebnega dogovarjanja med zaposlovalcem in delavcem.

Zato v Poslanski skupini Levica predlagamo vsled ugotovitev, ki so prišle s strani Zagovornika in torej, ki jasno kažejo na to diskriminatorno klimo v nekaterih podjetjih, da Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti predlaga najprej Inšpektoratu za delo, da v naslednjem letu izvede konkretno akcijo nadzora na področju diskriminacije pri izplačilih nagrad za poslovno uspešnost podjetja oziroma pri božičnicah, glede na to, da je praksa iz preteklih let takšna kakršna je, da Zagovornik ugotavlja diskriminacijo pri že tako ranljivih skupinah. Torej v luči tega, da poskusimo vsaj v prihodnje te sporne prakse odpraviti.

Komisiji predlagamo, da pozove Ministrstvo za delo, torej pristojno ministrstvo na področju delovno-pravne zakonodaje, da izvede analizo o vrstah in pogostnosti plačne diskriminacije zaposlenih na podlagi osebnih okoliščin, ki sem jih torej prej naštel, pregled relevantnih zakonskih določb in predloge za njihovo izboljšavo ter o tem v roku 30 dni poroča tej pristojni Komisiji, torej do 21. 1. 2022.

Predlagatelji preko Komisije za peticije pozivamo Ministrstvo za delo, torej pristojno ministrstvo na področju delovno-pravne zakonodaje, da pa sedaj proaktivno govorimo za naprej, pa pristopi k organizaciji nacionalne kampanje za ozaveščanje zaposlenih in iskalcev zaposlitve o njihovih pravicah, zato ker roko na srce največ sivine oziroma največ umestnega polja v, po domače rečeno, hvatanju krivine, ki si jih delodajalci največkrat poslužujejo in so v tem zelo kredibilni prihaja iz naslova, da delavci sami ne poznajo delovno-pravne zakonodaje dovolj, da bi se znali obrniti, da bi jo sami vedeli kakšne so njihove pravice in možnosti v odnosu do delodajalca.

Torej govorimo kot sem uvodoma rekel, o diskriminaciji pri belem dnevu. Gre za diskriminacijo delavcev, ki zaradi svojih osebnih okoliščin, na katere ne morejo vplivati, bodisi bolezen, spol, bolniška odsotnost, odsotnost zaradi nosečnosti, starševski dopust so torej prikrajšani za osnovno in jedrno delavsko pravico in to je plačilo za opravljeno delo, bodisi svoje, bodisi znotraj tima delovnega procesa, v katerem delujejo. Osebno menimo, da je tukaj velika odgovornost na ministrstvu, na pristojnih institucijah, da nemudoma vzame zagovornikove ugotovitve v račun in začne s konkretno akcijo tako preprečevanja nadaljnje diskriminacije na tem področju, kot tudi ozaveščanje delavcev o njihovih pravicah.

Hvala lepa.