Govor

Hvala za besedo, predsedujoči.

Ta zakon je še eden v vrsti škodljivih zakonov, ki zmanjšuje prihodke v državno blagajno in znova smo priča temu, da se ti prihodki zmanjšujejo iz naslova razločevanja luksuza in življenjskega sloga bogatašev. Recimo, za začetek, ta novela za podjetja uvaja pravico do odbitka davka na dodano vrednost pri nabavi električnih vozil. Meja vrednosti vozila, za katerega bodo podjetja lahko uveljavljala odbitek, je postavljena zelo visoko in sicer, pri 80 tisoč evrov. To pomeni, da si bodo lahko podjetja neobdavčeno nabavljala draga luksuzna vozila, potem pa, nadalje, zakon ne določa omejitev davčne oprostitve, glede na obseg rabe vozil v poslovne ali osebne namene. Povedano bolj preprosto in v prevodu, davčne odpustke bodo podjetja lahko koristila tudi za to, da bodo vodstvenim kadrom zagotavljala testne za osebno rabo, tokrat brez plačila davka na dodano vrednost, če navedem samo en primer.

V zadnjemu letu in pol, odkar smo dobili vlado Janeza Janše, je bil tako luksuz na področju vozil »razdavčen« v višini 75 milijonov evrov na leto. V temu zakonu bo proračunskega izpada 16 milijonov evrov na leto. Takoj na začetku smo imeli spremembo Zakona o davku na motorna vozila v višini 29 milijonov evrov, pa potem še zadnjič, znotraj davčne reforme, dodatnih 29 milijonov evrov na leto. In če to zložimo skupaj, dobimo 75 milijonov evrov izpada iz državnega proračuna na leto. Zakaj? Samo zato, da se bodo menedžerji lahko okrog »vozakali« z dragimi luksuznimi električnimi vozili, kot so Tesle.

In gospe in gospodje, na tej točki vas lahko samo še vprašam, od česa vi mislite, da bo ta država v bodočnosti lahko živela? Kdo bo financiral delovanje naših inštitucij? Kdo bo financiral socialno državo? Bogati, ki bi morali pošteno prispevati, očitno ne. Ker počnete vse, da jim zrežete davke, pa najsi gre za dohodke iz naslova visokih plač, kapitalske dohodke ali čisto potrošniške subvencije kot je oblika odbitka DDV-ja pri nakupu dragih električnih vozil. Tisti, ki misli zeleni prehod v prometu resno, in bi ga moral misliti resno v kontekstu podnebnega zloma in okoljske krize, bi počel ravno obratno. Na račun pravične redistribucije bi povečeval obdavčitve visokega premoženja, kapitala in bogatih, pridobljena sredstva pa investiral v izgradnjo javnega potniškega prometa, ki je danes zelo, zelo podhranjen, pa najsi se pogovarjamo o avtobusni mreži ali o transportu po tirih, če o trajnostni mobilnosti v obliki koles in mišljenja mest, da so ta primerna za pešce, niti ne začnem. Vlada karkoli od tega počne? Ne. Počne ravno obratno: dajmo bogatašem še več davčnih odpustkov za še več luksuza, za še več avtomobilov.