Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je, kot je ustaljeno, podala pisno mnenje o predlogu zakona, za katerega je bila ta nujna seja odbora sklicana pred 2 dnevoma. Iz mnenja izhaja, da je posebnost tega zakona predlagana razveljavitev pravilnika o obveznosti glede davka na dodano vrednost. S tem pravilnikom so se s 1. 7. leta 2021 ne glede na nespremenjeno zakonsko ureditev in ne glede na določbe Zakona o davku na dodano vrednost, ki določa davčno oprostitev za pošiljke neznatne vrednosti, poslane neposredno iz tujine, predpisale davčne obveznosti za prodajo blaga na daljavo. Obrazložitev predlagane razveljavitve pravilnika pojasnjuje, da se bo ureditev davka na dodano vrednost na področju trgovine na daljavo od uveljavitve tega predloga zakona izvajala na podlagi zakona. Enako je pojasnil tudi predlagatelj v uvodni obrazložitvi, da želijo že predpisano obdavčitev prenesti med zakonske določbe. No kljub temu je pa Zakonodajno-pravna služba opozorila na 147. člen Ustave, ki določa, da davke predpisuje država z zakonom, zaradi česar je posledično že s pravilnikom določena davčna obveznost ustavno sporna. Iz mnenja bi izpostavila še pripombo k 33. členu, in sicer izhaja iz te pripombe, da je v zakonu cela paleta identifikacijskih podatkov davčnih zavezancev, in sicer ta paleta obsega nacionalno davčno številko, individualno identifikacijsko številko, DDV, individualno identifikacijsko številko, identifikacijsko številko za DDV, poleg tega pa naletimo še na slovensko individualno identifikacijsko številko in tudi na davčno sklicno številko. Glede na to ni jasno, ali gre to dejansko za celo množico različnih identifikacijskih številk, ki imajo vsaka svoj namen, ali pa je treba poenotiti izraze za isto vsebino. Po veljavni zakonodaji imamo namreč opredeljeno le davčno številko, ta je po zakonu, ki ureja davčni postopek, in pa identifikacijsko številko za DDV, ki je po Zakonu o davku na dodano vrednost. No, zato je v tem delu potrebno jasnejša opredelitev. Iz mnenja izhaja tudi, da so določene vsebine, primerljive vsebine urejene na različne načine. Izpostavljena je bila na primer hramba evidence, preračun valut, no, in v tem delu predlagani amandmaji treh poslanskih skupin sledijo mnenju ZPS, enako velja tudi za pripombo k 40. členu, kjer je bilo nejasno, kje mora imeti posrednik sedež, sicer pa ostale podane pripombe v pisnem mnenju ostanejo v veljavi. Dodala bi še, da iz predlaganih amandmajev izhaja, da so predlagane določene vsebine, ki pa niso vezane in niso podane na podlagi pripomb Zakonodajno-pravne službe.

Hvala.