Govor

Gašper Dolžan

Najlepša hvala. Spoštovana predsednika obeh odborov, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana veleposlanica, predstavnica Evropske komisije.

Zelo sem vesel, da smo se zbrali na tej predstavitvi prednostnih nalog šestmesečnega programa Francije. Naj na začetku izpostavim, da sta Slovenija in Francija že v času priprav na zaporedno predsedovanje in tudi tekom našega predsedovanja vodili reden, odprt in pa konstruktiven dialog na političnih, strokovnih ravneh v vseh ključnih evropskih dosjejih. In seveda ravno to omogča lažji prehod in pa seveda primopredajo predsedovanja ne seveda zgolj med Slovenijo in Francijo ampak med dvema trioma, torej med nemško-portugalsko-slovenskim triom in med francosko-češko-švedskim triom.

Vesel sem, da se franconski program vrti okrog treh ambicij. Bolj suverena Evropa, nov evropski model rasti in pa humana Evropa, vse to so poudarki, ki so v celoti skladni tudi s pogledi, ki jih imamo v Sloveniji na prihodnost Evropske unije. Še posebej smo veseli, da je francosko predsedstvo, da nadaljuje delo slovenskega predsedstva na številnih področjih. Naj začnem s krepitvijo odpornosti v smeri celovitejšega pristopa Evropske unije k odzivanju na krize ne glede na njihovo naravo. Potem je tu Zahodni Balkan. Močno pozdravljamo odločitev franconskega predsedstva, da je dosje širitve, ki je strateškega pomena za celotno Evropsko unijo, ohranilo na evropski agendi in seveda pozdravljamo tudi za junij napovedano konferenco o Zahodnem Balkanu. Nadaljevali bomo tudi dialog o vladavini prava. Tudi v Sloveniji mislimo, da ta tematika ni nekaj, kjer bi se države morale deliti na takšen ali drugačen način, ampak si želimo več konvergence in smo veseli, da franconsko predsedstvo nadaljuje s to ambicijo. Prav tako se bo nadaljevala in tudi zaključila predvidoma konferenca o prihodnosti Evrope, kjer moramo nadaljevati razpravo o tem, kako, kakšno Evropo si želimo za naše torej zanamce in za prihodnost. To je naša odgovornost in vesel sem, da je pozornost temu procesu zelo visoko na agendi francoskega predsedstva. Potem je tu še obravnava odnosov z Zduženim kraljestvom, ki veste, da so vse od torej napovedi brexita na preizkušnji. Imamo pa tako eni kot drugi vzajemen interes, da ohranjamo dobre medsebojne odnose in da poiščemo rešitve, da bo naš odnos funkcionalen. In to je naša skupna naloga in odgovornost in smo se veda tudi francoskemu predsedstvu hvaležni, da bo temu področju namenilo izdatno pozornost. Tu je še pravosodje in notranje zadeve, kjer Slovenija močno podpira pristop Francije glede pakta o migracijah in azilu in operacionalizacijo akcijskih načrtov z državami izvora in tranzita. To je bistvenega pomena, da nadaljujemo dialog s temi državami in da najdemo, torej da povežemo med sabo vse vzvode in vse instrumente, s katerimi razpolagamo na evropski ravni, in tudi države članice na način, da pomagamo državam izvora in tranzita, da zagotovijo lastnim državljanom boljšo perspektivo. Prav tako pomembno je področje zdravja, za katerega smo dolgo časa mislili, da je to zgolj domena držav članic, a nas je pandemija naučila, da obstajajo čezmejni elementi, ki jih je nemogoče reševati vsak zase ali drug proti drugemu, ampak jih lahko uspešno rešujemo samo skupaj. In zato je ravno področje zdravja bistveni element za krepitev evropske suverenosti, za vzpostavljanje seveda zdravstvene unije in pa seveda evropskega organa za odzivanje na zdravstvene krize. Vse to je bistveno, če želimo okrepiti tudi zdravstvene sisteme držav članic. Enako pomembno je gospodarsko okrevanje po krizi, ki jo je povzročila pandemija covida. Naj omenim še digitalno preobrazbo, o kateri je prav tako govorila veleposlanica. Brez digitalne preobrazbe ne bo gospodarskega zagona in preboja v Evropi in brez napredka na tem področju in večje samostojnosti urejanja razmer na trgu ne bo večje digitalne suverenosti in ne bomo mogli ščititi zasebnosti in vseh drugih elementov tudi demokracije, ki so tako pomembni v Evropski uniji. Skratka tu potrebujemo nadaljnje delo. In nas zelo veseli, da je franconsko predsedstvo močno privržemo aktivnostim na tem področju. S tem je povezana tudi kibernetska varnost. Podpiramo akt o umetni inteligenci in pa seveda prenovitev direktive o varnosti informacijskih sistemov in omrežij. S tem smo se ukvarjali tudi v času slovenskega predsedovanja in je z aktivnostjo treba nadaljevati. Gospa veleposlanica je omenila tudi socialno dimenzijo Evropske unije. Vemo, da z razvojem gospodarstva, s poglabljanjem Evropske unije vse to odpira socialna vprašanja in da, če želimo skladen razvoj, moramo tudi temu področju nameniti ustrezno pozornost in poskrbeti za to, da zaradi izkoriščanja štirih svobod ljudje ne bodo trpeli na socialnem področju. In tu smo v zadnjih letih priča napredku in veseli smo, da je Slovenija lahko pripomogla k zbliževanju nekaterih doslej diametralnih stališč zlasti pri usklajevanju vprašanj minimalne plače, ampak tu nas še dodatni izzivi, o katerih je tudi že govorila veleposlanica. In veseli smo, da bodo aktivnosti z enako energijo tekle dalje. Skupna naloga ostaja tudi uresničevanje podnebnih ciljev Evropske unije. Tu smo pred zelo kompleksnim svežnjem Pripravljeni na 55, ki odpira vrsto vprašanj, ne samo gospodarskih ampak tudi razvojnih, tudi socialnih, vprašanja delovnih, prestrukturiranj gospodarstev. Zelo daleč seže ta dosje in veliko mero politične modrosti bomo potrebovali pa tudi energije in zagona in veseli nas, da vse to prinaša tud francosko predsedstvo. Brez tega paketa in brez uresničitve glavnih ciljev seveda ne bomo pripravljeni na 2055 in to je nekaj, kar si ne smemo privoščiti, če želimo seveda ohraniti Evropo takošno kot jo poznamo tudi za prihodnje generacije. Že v času našega predsedovanja nas je nekoliko presenetila rast cen energije. Ampak to seveda je nekaj, kar bo ostalo na mizi, in veseli smo, da tudi francosko predsedstvo namenja temu ustrezno pozornost. Naj ob tem omenim, da smo v Sloveniji seveda lahko ponosni, da gostimo tudi enega izmed evropskih regulatorjev (ACER), ki je vendarle v času krize odigral pomembno vlogo pri razumevanju, zakaj je prišlo to teh cenovnih nihanj, in seveda tudi pomembno vlogo pri svetovanju politični ravni, kako se na to situacijo odzivati. In vse to seveda ostaja relevantno tudi za čas francoskega predsedovanja. Če nadaljujem to, ta pregled teh povezav med slovenskim in francoskim predsedovanjem, seveda ne morem mimo področja zunanjih zadev, kjer nas izjemno veseli pozornost, ki jo je francosko predsedstvo namenilo ne le Zahodnemu Balkanu, kar sem že omenil, ampak tudi Afriki kot kontinentu. Prednost Evropske unije je, da ima seveda večje število članic in vsaka članica prinese k skupni mizi svoje znanje in izkušnje in seveda tu zelo cenimo vlogo Francije in podpiramo krepitev začrtanega partnerstva med Evropo in Afriko, ko gre za mir, ko gre za varnost, ko gre za gospodarsko sodelovanje, dobro upravljanje, pravno državo, človekove pravice. Vse to so zelo pomembne vrednote in tu bomo imeli skupno točko tudi v luči slovenske kandidature za nestalno članstvo v Varnostnem svetu. In zanimivo oziroma zanesljivo bomo tu iskali nadaljnje možnosti za seveda dialog ne samo s Francijo, ampak tudi z drugimi državami. Gre tudi v tem kontekstu za teme, ki so tudi v Sloveniji zelo domače, kot je denimo prehranska varnost ali pa položaj mladih, skratka tu imamo veliko skupnega in nas veseli ta franconska ambicija. Tu je še izvajanje strategije Evropske unije za Indo-Pacifik, kjer Slovenija seveda v celoti podpira potrebo po nadaljnjem angažmaju Evropske unije pri razvoju partnerstev s podobno mislečimi državami te regije. Tu so še transatlantski odnosi, ki jih nikoli ne smemo zanemariti in tudi slovenski cilj in pa prizadevanja so šla v smer vzpostavljati dialog in pa vlagati vse napore v to, da govorimo, ko gre za regionalna vprašanja, čim bolj podobni jezik. In verjamem, da bo to nekaj, kar bo franconsko predsedstvo prav tako nadaljevalo. Prav tako seveda ne gre pozabiti tudi druge, tretje države, ki so za Evropsko unijo pomembne. In tu je Evropska unija vzpostavila določene pristope. Nebi zdaj te tretje države posebnega pomena posebej izpostavljal, ampak seveda gre za to, da imamo partnerske odnose. In včasih seveda partnerski odnosi pomenijo tudi, da moramo govoriti bolj odločno, da se moramo znati bolje postaviti zase. In verjamem, da vse to prinaša in obeta tudi francosko predsedstvo, in se mi zdi, da se lahko tega veselimo. Ne smemo pozabiti tudi posebnih oziroma regij posebnega pomena za Evropsko unijo. Tu je poleg južnega sosedstva, ki sem ga nekako že omeil sicer ne v celoti pa vendar, tu še vzhodno partnerstvo, ki je v vseh pogledih, v varnostnem, v geostrateškem, v energetskem izjemno občutljivo območje, kjer potrebujemo tudi v prihodnje precej modrosti, odločnosti in pa predvsem enotnosti na strani Evropske unije. In verjamem, da vse to seveda tudi s francoskim angažmajem ostaja naša skupna usmeritev. Naj omenim še seveda nadaljevanje aktivnosti na razvojnem in humanitarnem področju v smeri tudi krepitve evropske varnosti in obrambe. In tu se seveda nadejamo sprejema strateškega kompasa predvidoma marca letos. Slovensko predsedstvo je ta proces usklajevanja pogledov skušalo maksimalno pospešiti. Veseli smo, da smo nekako prišli do skupnega osnutka, dosegli smo nekakšen etapni cilj in veseli nas velik angažma, ki ga tu vidimo tudi na strani Francije, ki bo šel v to smer, da dobimo ta tako zelo pomemben dokument za skupno razumevanje strateških izzivov in pa priložnosti, ki so pred Evropsko unijo. Tako, da dovolite mi, da s tem nekako zaključim, seveda je tu še več drugih tem od trgovinske politike pa potem vprašanja mladih in pa kulture, ohranjanja kulturne dediščine, skratka nenzansko število tem, ki so izjemnega pomena in v katere je tudi slovensko predsedstvo vložilo precejšnjo energijo tudi v sodelovanju z drugimi institucijami. Skratka kulturna diplomacija oziroma element kulture tudi v zunanjih odnosih, ko stopamo v stik s tretjimi državami, se nam je zdel izjemno pomemben in tu vidimo seveda v Franciji nekoga, ki podobno gleda na te izzive in seveda namerava nadaljevati s tem pomembnim vidikom. Ne smemo namreč pozabiti na to mehko moč Evrope, ki jo imamo zaradi bogate kulture, dediščine. In potem se seveda ozirajo številni in na tem moramo graditi in iskati skupni jezik tudi s tretjimi državami.

Tako, da dovolite mi, da se seveda na koncu ponovno zahvalim za odlično sodelovanje v času našega predsedovanja. Tudi odločilno podporo v trenutkih, ko je bilo potrebno dosegati soglasje, ali na način, da ste nam pomagali pri drugih bolj skeptičnih državah, ali na način, da ste kdaj morda stisnili zobe in popustili. Vse situacije smo videli vseh smo bili zelo veseli. In mislim, da si takega partnerskega odnosa vsako predsedstvo lahko samo želi in mi smo, kot rečeno, nad sodelovanjem izjemno zadovoljni. In še enkrat hvala. Želim pa seveda tudi vašemu predsedstvu nadaljnjega uspeha. Predsedstvo se seveda, je seveda tisto, ki nekako prevzame odgovornost za šest mesecev. In včasih je tudi nekoliko naključje torej, kaj vse pride na mizo v tistih šestih mesecih in kakšne vse okoliščine zunanje spremljajo predsedstvo. In jaz si želim, da zlasti ta nadloga pandemija ne bo preveč hromila in oteževala delo. Naj ponovno poudarim, da vsi dosežki, o katerih radi govorimo, slovenskega predsedstva, nebi bili mogoči, v kolikor nebi pravočasno s skupnimi močmi v Evropi dosegli preskrbo s cepivi, kjer gre posebna zahvala Evropski komisiji, in seveda tudi množično cepljenje. Zgolj to je omogočilo, da smo dobili to okno priložnosti, da smo lahko imeli fizične sestanke in da smo lahko nadaljevali delo na zakonodajnih dosjejih. In seveda brez te odločitve številnih, torej odločitve za cepljenje številnih diplomatov, tudi nebi bilo teh dosežkov. Tako, da je prav, da se tega zavedamo. In seveda z nepredvidljivim nadaljnjim razvojem pandemije želimo, da vendarle tudi znanost še napreduje, da tu postanemo še boljši. Tu ima tudi Evropska unija svojo vlogo. Zlasti Evropska komisija, ki spodbuja te procese. In v preteklosti mislim, da nam je uspelo z zelo hitro reakcijo tu narediti nek preboj in da smo danes lahko na to ponosni. In prav je, da tudi Slovenija kot država prizna, da smo del tega uspeha v obliki doseženih rezultatov poželi tudi v Sloveniji. Tako, da še enkrat hvala in pa seveda vse dobro vašemu predsedovanju. Bon courage.