Hvala za povabilo.

Rada bi vam predstavila prednostne naloge franconskega predsedovanja Svetu EU, ki se je začelo 1. januarja 2022. Rada bi vam tudi vsem zaželela srečno novo leto.

Preden pa začnem z govorom in v skladu z minuto molka, ki smo jo ravnokar imeli, bi se rada poklonila gospodu Davidu Sassoliju, predsedniku Evropskega parlamenta, ki je na žalost ta teden preminul. Izgubili smo velikega Evropejca in danes ga imamo vsi v mislih na dan njegovega pogreba. Na ambasadi smo našo zastavo spustili na polovico droga v poklon temu človeku.

Predsedstvo Sveta Evropske unije je vedno nekaj posebnega. Za Francijo je to že trinajstič, zame osebno je to tretjič v svoji vlogi kot diplomatka. Leta 2000 sem bila v Bruslju, 2008 v Parizu in sedaj sem v Ljubljani.

Francija že drugič prevzema predsedovanje od Slovenije. Država, ki je pred nami, je zelo pomembna. Pusti bilanco dela in s to državo delamo, ko se pripravljamo na svoje predsedovanje. Moram poudariti, da kot veleposlanica je ta trenutek zelo pomemben, saj spodbudi dvostransko sodelovanje med državama. V primeru Slovenije kljub pandemiji je bilo predsedovanje in sodelovanje izjemno. Mislim, da so vsi obiski, ki smo jih imeli na vseh ravneh, da smo pripravljali obe predsedovanji, so bile odlične, na primer vaš minister za zunanje zadeve je Pariz obiskal štirikrat v dveh letih in pol. In ta krepitev dvostranskih odnosov je bila tudi na področju medparlamentarnega sodelovanja. In tu bi se rada zahvalila slovenskemu parlamentu, predvsem vašima odboroma za sodelovanje in za to, da ste sprejeli oba naša francoska predstavnika prejšnjega julija. Tako kot 2008 sem v obeh primerih videla sledeče o slovenskem predsedstvu. Čestitam vam za neverjetno delo, ki ste ga opravili v preteklih 6-ih mesecih. Kot je francoski zunanji minister decembra ob srečanju vašega zunanjega ministra rekel, uspelo vam je napredovati na številnih področjih, tudi na politično občutljivih področjih in igrali ste odlično vlogo posredniške države, ki je tako ključna, ko prevzame to vlogo. Pustili ste nam dobro bilanco, na kateri bomo mi poskušali še naprej graditi.

Torej, kaj bomo počeli med našim šestmesečnim predsedovanjem? Predsednik Emmanuel Macron je predstavil javno glavne prednostne naloge francoskega predsedovanja 9. decembra v Parizu in to bo tudi podrobneje storil pred Evropskim parlamentom naslednji teden. O tem lahko berete tudi na spletni strani francoskega predsedstva. Te prioritete so predvsem prioritete evropske zakonodajne agende. Šestmesečno predsedovanje je hitro mimo. To je trenutek, ki je del daljšega obdobja dela, ki se začne s predhodnico in se nato nadaljuje z naslednjimi državami, ki bodo predsedovale. V našem primeru gradimo na odličnem programu tria, ki je bil pred nami, in nato bomo nadaljevali v okviru tria s Češko in Švedsko. Na področju te zakonodajne agende je, tako kot je storila Slovenija, predvsem na mizi napredek, konstruktiven napredek s spoštovanjem vseh držav članic. Francosko predsedstvo tako kot slovensko poteka v zelo ključnem evropskem trenutku. Že dve leti imamo zdravstveno krizo, prihaja do podnebnih sprememb, potem so tu migracijska problematika, rast drugih geopolitičnih moč in najboljši odziv na vse to je evropski odziv. Naša unija je vedno uspešna, ko zagovarja svoje kolektivne interese in ko je solidarna. Zato francosko predsedstvo Svetu Evropske unije, ki gradi na triu Nemčije, Portugalske in Slovenije, želi poudariti evropsko suverenost. Moto, ki smo ga izbrali, je Okrevanje, moč in občutek pripadnosti (Relance, Puissance et Appartenance v francoščini). Ne bom se spuščala v podrobnosti, lahko me seveda kaj vprašate na koncu. Rada bi se vrnila na glavne prioritete, ki jih je predstavil predsednik republike.

Emmanuel Macron je poudaril tri prioritete, ki sta skladni z delom, ki je potekalo v preteklih letih in tudi med slovenskim predsedovanje. Prvo je suverena Evropa, ki pokriva nadzor mej, obrambo in našo okoliščino, soseščino, predvsem Balkan in Afriko. Na drugem mestu je model rasti Evropske unije, ki pokriva gospodarsko okrevanje, investicije, seveda podnebne, digitalne zadeve in družbene, socialne zadeve. Potem je pa tu še človeška Evropa, ki pokriva konferenco o prihodnosti Evrope, vrednote, vladavino prava, kulturo mladino.

Prvo govorimo o suvereni Evropi. Moramo nadzorovati meje. Situacija na naših mejah in tragedije, ki se trenutno dogajajo, kažejo, kako je v interesu prav vseh, da v Evropi sprejmemo skupno politiko za upravljanje migracij in azila. Zato spodbujamo reformo schengenskega območja in želimo napredovati na področju pakta o migracijah in azilu, kakor ga je predlagala Evropska komisija. Seveda se zavedamo težav, s katerimi so soočene evrposke države. Ne glede na to ali gre za vstopne države, tranzitne države seveda imajo različne težave te države in to je normalno, toda nedavni dogodki na beloruski meji kažejo, kako smo vsi skupaj odvisni od enakih načel in sicer odgovornosti, da varujemo meje pred manipulacijami in da smo tudi odvisni od solidarnosti, da moramo podpirati državo članico, ko je soočena z veliko prišleki. Zato mi kot predsedstvo moramo naprej delati na tem področju. Na področju obrambe je prišlo do marsikaterega napredka v prejšnjih letih in francosko predsedstvo bo delovalo na področju strateškega kompasa, ki se je začelo za časa nemškega predsedovanja in ki smo ga sprejeli na marčevskem srečanju evropskega sveta. O tem se je včeraj tudi govorilo v okviru ministrskega srečanja. To je nekakšna bela knjiga za Evropsko unijo, ki opredeli izzive, povezane z našim mednarodnim okoljem in tudi opredeljuje ukrepe, ki jih moramo sprejeti. S tem dokumentom Evropa poudarja, da ima skupno vizijo in da se lahko odzove na grožnje. Tu pa seveda ne smemo pozabiti tudi na vlogo Nata. Slovensko predsedstvo je na tem področju opravilo dobro delo in zato smo prepričani, da obmo dosegli napredek v prihajajočih mesecih. Eden glavnih izzivov za suvereno Evropo je stabilnost in blagostanje soseščine. Ne moremo imeti suverene Evrope, če se kot Evropejci ne odločimo, da imamo svojo strategijo, svojo agendo glede soseščine. In na tem področju bomo sprejeli dve iniciativi med franconskim predsedovanjem. Prva ne bo vas presenetila. Gre za vrh med Afriško unijo in Evropsko unijo, ki bo potekalo v Bruslju 17. in 18. februarja. Glavna zamisel je, da ponovno izgradimo naš odnos z afriškimi državami na gospodarsko, finančno a tudi v smislu zdravja, izobraževanja, podnebja in varnosti. To je v našem skupnem interesu. Druga iniciativa, ki bo Slovenijo gotovo zanimala, zadeva Zahodni Balkan. Predsednik je rekel, da namerava organizirati konferenco junija. Bolj kot soseščina je Balkan v samem osrčju Evrope in kot Evropejci imamo do njih posebno odgovornost. Vrh v Brdu med slovenskim predsedovanjem prejšnjega oktobra je še potrdil evropsko perspektivo za Zahodni Balkan, kateri smo predani. Nadaljevati moramo s politiko ponovnega sodelovanja z regijo v času, ko se tam pojavljajo nove krize, in to bo tudi prioriteta našega predsedovanja.

Druga os se nanaša na evropski model rasti. Globoka kriza, ki je za nami, nam je omogočila, da smo naredili velik korak naprej. Imamo zgodovinske načrte za okrevanje in ti načrti so nam omogočili, da se kot Evropa soočimo s krizo. Rada bi izkoristila to priložnost za to, da se zahvalim Sloveniji, ker je tako zgodaj predano delala na teh načrtih za okrevanje. Še naprej moramo nadaljevati poti seveda skupaj z načrti za okrevanje in tudi za izhod iz krize, kot je to najavilo že slovensko predsedstvo. Zato bomo tudi organizirali vrh na to temo, in sicer 10. in 11. marca. Opredeliti moramo skupno vizijo, kako bomo delovali v Evropski uniji znotraj evropskega modela v obdobju po krizi. Vzeti si moramo čas za to, da si izmenjamo mnenja. Najti moramo ravnotežje med različnimi pomembnimi temami. Še naprej moramo podpirati gospodarstva zato, da se okrevanje, ki se zdaj pospešuje, ne upočasni, istočasno pa moramo seveda skrbeti za to, da bodo zagotovljene tudi ustrezne javne finance in predvsem trajnost javnih financ zato, da se bomo lahko soočili z izzivi v prihodnje. Trajnostno rast in fiskalno vzržnost moramo povezati in v tem kompromisnem duhu bomo tudi sprožili razpravo v času francoskega predseovanja. Upamo, da bomo v okviru te razprave tudi napredovali. Seveda pa moramo poskrbeti tudi za ustrezno uravnoteženje industrijskih ambicij, konkurenčnosti, gospodarske rasti in seveda tudi podnebnih ambicij. Zeleni prehod je velik izziv in tudi na tem področju je slovensko predsedstvo doseglo dober napredek. Zdaj je na vrsti francosko predsedstvo, ki mora nadaljevati z delom na dvanajstih zakonodajnih predlogih iz predloga Pripravljeni na 55. Med temi bi rada izpostavila predvsem t.i. ceno za ogljik na mejah oziroma mehanizem za prilagajanje ogljika na mejah. Evropa mora voditi z zgledom. Evropa pa ne sme plačati cene zaradi tega, ker daje zgled in je v primerjavi z drugimi akterji zgledna, medtem ko drugi ne delujejo na pravičen konkurenčen način. Rada bi tudi izpostavila, kako pomembno je, da ohranimo biotsko raznovrstnost. Zelo pomembno je, da nekaj storimo na področju krčenja gozdov. To bi morali bolj preprečevati. Slovenija je tudi na področju gozdov zelo pomembna država. V Brestu bo 11. februarja potekal tudi vrh na temo oceanov in na tem vrhu bi morali vse svoje zaveze na področju oceanov preoblikovati v konkretne ukrepe. Kar zadeva evropski model rasti, tu moramo izpostaviti tudi digitalno tehonlogijo. Digitalna tehnologija pravzaprav preoblikuje vse proizvodne sektorje in to je pravzaprav tudi v sami srčika globalnih inovacij. Evropska unija mora zato biti proaktivna na tem področju. To je bilo v času slovenskega predsedstva obravnavano kot prednostna naloga in moram res pohvaliti, kako velik napredek je predsedstvo doseglo. Uspeli ste doseči politični dogovor znotraj sveta v zvezi z dvema temeljnima besediloma – Akt o enotnem trgu in Akt o digialnem trgu. Zelo pomembno je, da izpostavimo tudi Akt o digitalnih storitvah, namreč oba akta sta zelo pomembna tudi z vidika vzpostavljanja odgovornosti za velike platforme zlasti, ko gre za vsebino, ki se širi preko platform. Ti veliki akterji imajo tudi zdaj več odgovornosti, ko gre za boj proti sovražnemu govoru. Z Evropskim parlamentom se bomo v času svojega predsedovanja seveda tudi pogajali o obeh zakonodajnih predlogih. In še zadnji, četrti steber evropskega modela rasti, ki ga želimo uveljaviti, to je socialna razsežnost Evropske unije. Mi skušamo najti ravnotežje med gospodarsko rastjo, med zaščito pravic delavcev in tudi med razvojem posameznikov. Vse to je namreč v sami srčiki evropske identitete. In to je velik izziv, s katerim se soočamo. Tudi na tem področju bi rada čestitala slovenskemu predsedstvu, ki je decembra uspelo doseči politični dogovor o direktivi o minimalnih plačah. Francosko predsedstvo bo skušalo zaključiti z razpravo o tej temi. Želimo vzpostaviti sistem, ki bo zagotavljal dostojno minimalno plačo v vseh evropskih državah. Poleg tega bomo skušali zaključiti z delom na direktivi o preglednosti plač. S tem bomo tudi skušali odpraviti plačno vrzel, ki še vedno obstaja med ženskami in moškimi. Poleg tega se bomo ukvarjali tudi z vprašanjem kvot v okviru upravnih odborov.

In še zadnja os, ki jo je izpostavil predsednik republike. Gre za človeško Evropo. Tudi na tem področju bomo v času francoskega predsedovanja uveljavljali več pobud. Kot prvo nameravamo zaključiti s konferenco o prihodnosti Evrope, in sicer v mesecu maju. Ta faza bo izjemno pomembna, namreč delo, ki smo ga opravili, je kolektivno delo, v okviru katerega so sodelovali tudi državljani. Je pa to verjetno tudi zelo pomemben trenutek z vidika oblikovanja novih poti. Tudi slovensko predsedstvo je veliko delalo na tej tematiki. Mislim, da bi morali zdaj izkoristiti ta zagon, ki je bil podan, tudi na področju dajanja poudarka humanistični razsežnosti Evropske unije. Tako kot vedno bomo tudi tokrat izpostavljali vrednote in spoštovanje vladavine prava. To je v samem temelju naše unije, to je tudi temelj, na katerem so oblikovane pogodbe. Kot je poudaril tudi predsednik republike v svoji predstavitvi decembra, ta vprašanja nebi smela kakorkoli zoperstavljati vzhodnih in zahodnih držav na naši celini. Pomembno je, da ne zoperstavljamo ljudi enega proti drugemu. In kar zadeva to humano, človeško Evropo, izpostaviti moramo mlade, kulturo in zgodovino. Letao 2022 je evropsko leto mladih. Izjemno pomembno je, da to leto izkoristimo za to, da razmislimo o prihodnosti Evrope. S tem v zvezi bomo sprejeli več pobud, junija organiziramo tudi srečanje evropskih univerz. 40 evropskih univerz že obstaja v tem kontekstu in še veliko več takšnih univerz načrtujemo. Poleg tega želimo, da tudi kulturni sektor vključimo v sam proces okrevanja v Evropski uniji. Potrebujemo novo strategijo tudi za kulturo in kreativno industrijo, poudarjati moramo tudi medkulturne izmenjave znotraj Evropske unije. Slovenija in Francija imata dobro vzpostavljene odnose na tem področju. Sodelujemo na primer z Univerzo v Mariboru, z Univerzo v Ljubljani, tudi z Institutom Jožef Štefan in mislim, da bodo tovrstni francosko-slovenski odnosi še kako prispevali k doseganju napredka.

Gospe in gospodje, to so ključne prednostne naloge v času francoskega predsedovanja. S temi temami se bomo ukvarjali v naslednjih šestih mesecih. Predsedovanje smo prevzeli za Slovenijo. Tako kot vi tudi mi želimo nadaljevati s temi ukrepi v vseh 27-ih državah članicah. Želimo si, da bi bila Evropska unija ambiciozna in da bi tudi uspela pri teh pomembnih prehodih, ki jo čakajo.

Najlepša hvala za vašo pozornost. Zdaj pa sem na voljo za vaša vprašanja, če jih seveda imate. Hvala.