Govor

Cveto Uršič

Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovane in spoštovani!

V Vladi ocenjujemo, da predlagatelji zakona želijo doseči poenostavitev postopka pridobitve preživnine, nadomestila preživnine, kar je vsekakor v korist otroka, ki preživnine ne prejema. Zato pozdravljamo predlog. Vendar pa opozarjamo, da v predlogu predlagatelji niso upoštevali, da je zaradi dejstva, da pred uveljavitvijo pravice do nadomestila preživnine ni potrebno vložiti izvršilnega postopka oziroma sprožiti ga. Upravni postopek je pa potem treba vključiti tudi preživninskega zavezanca, kar bistveno spreminja postopek v primerjavi z veljavno ureditvijo. Predlagatelji tudi niso upoštevali, da je sedež Preživninskega sklada v Ljubljani in nima enot oziroma izpostav po Sloveniji.

Ker po veljavni ureditvi preživninski zavezanec ni stranka v postopku, saj je dejstvo neplačevanja preživnine že izkazana v sodnem izvršilnem postopku, ki mora biti sprožen pred vložitvijo zahtevka za uveljavitev pravica do nadomestila preživnine. Ker torej preživninski zavezanec ni stranka v postopku, ni opravičen do vložitve pritožbe zoper odločbo o priznanju pravice do nadomestila preživnine. Po predlagani ureditvi pa bo sklad pred izdajo odločbe, s katero bo odločil o zahtevi za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine, moral v postopku ugotoviti ali preživninski zavezanec dejansko ni izpolnil preživninske dolžnosti kot sedaj izhaja iz veljavnega izvršilnega naslova.

S pridobitvijo položaja stranke v postopku preživninski zavezanec pridobi tudi pravico do pritožbe. Z vložitvijo pritožbe odločba o priznanju pravice do nadomestila preživnine ne postane izvršljiva, kar pomeni, da bi se lahko še dodatno podaljšal čas, v katerem bi oziroma bo otroku oziroma staršu, pri katerem otrok živi, nadomestilo preživnine dejansko izplačano.

Predlagatelji predlagajo tudi spremembo veljavne ureditve po kateri se v primerih, ko preživninski zavezanec prebiva v tujini, pravica do nadomestila preživnine prizna, če otrokov zakoniti zastopnik skladno z mednarodnimi konvencijami in bilateralnimi sporazumi podan pisno zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine. Črtanje drugega odstavka 21c. člena Zakona o Javnem preživninskem skladu bi pomenilo, da bo postopek priznanja pravice do nadomestila preživnine v določenih primerih lahko trajal nesorazmerno dolgo, saj bo sklad pred izdajo odločbe moral izvesti enak ugotovitveni postopek kot v primerih, ko preživninski zavezanec prebiva v Sloveniji. Vročanje pošiljk v tujino in sprejem pošiljk iz tujine še dodatno podaljša postopek.

Kljub temu, da Vlada predlagani spremembi zakona nasprotuje, pa podpira predloge amandmajev, ki so jih vložile koalicijske stranke in ki jih je dopolnila tudi Levica oziroma ste jih dopolnili v opoziciji.

Ne bi teh amandmajev našteval, ker so poznani. Torej Vlada jih podpira. Vlada ocenjuje, da je Predlog zakona že v osnovi namenjen poenostavitvi postopkov pridobitve nadomestila preživnine, kar je, ponavljam, nedvomno v korist otroka. Zato ocenjujemo, da bo s sprejetjem amandmajev, ki jih je vložila koalicija in ki so tudi dopolnjeni, dosežena poenostavitev postopkov pridobivanja nadomestila preživnine, kar je še enkrat ponovim, nedvomno v korist otroka in pomeni dodatno razbremenitev očetov ali mater zakonitih zastopnikov otrok pri uveljavljanju pravice do nadomestila preživnine. Zato, če ponovim, Vlada podpira, da Odbor sprejme besedilo Predlog zakona z vsemi predlaganimi dopolnitvami amandmajev, ki jih je vložila koalicija.

Hvala.