Hvala za besedo, predsedujoča.

Današnjo smo v Levici sklicali na temo enostarševskih gospodinjstev, ki so v tej državi žal v sila nezavidljivi situaciji. Veljajo za eno izmed ranljivih skupin, kar je precej logično, če vemo za žalostno statistiko, da jih kar 20 % živi, bolje rečeno životari, pod pragom tveganja revščine.

Eden izmed gradnikov v mozaiku stiske enostarševskih gospodinjstev so tudi tiste preživnine, ki nikoli niso bile plačane. Pogosto se namreč partnerja razideta na neljubih temeljih, zato ker je bil eden od partnerjev nasilen, je bodisi fizično, bodisi psihično zlorabljal tako mater kot otroka. Potem pa se takšna mater in otrok znajdeta v še globlji stiski, ko preživninski zavezanec, običajno oče, te preživnine ne plačuje.

Edina pot, da tovrstna mati samohranilka zavaruje interes svojega gospodinjstva in interes otroka pa je, da si poskuša pridobiti tako imenovano nadomestilo za preživnine v slučaju, ko ta preživnina ni bila plačana. Ampak, in tu se stvar zaplete, pot po kateri ti lahko prideš do nadomestila preživnine, je silno zapletena in travmatična za vse vključene.

Za začetek se mora tovrstno enostarševsko gospodinjstvo v iskanju pravice obrniti na sodne mline. Ti sodni mlini že pregovorno meljejo bolj počasi, kaj še da premeljejo do izvršbe, ki je pogoj, s katerim lahko na preživninskem skladu tovrstno enostarševsko gospodinjstvo uveljavlja svojo pravico do nadomestila preživnine.

Sam sodni postopek, ki naj pripelje do izvršbe, je tak, da v isto sobo posadi tako mati, zastopnico otroka, in preživninskega zavezanca, ki te preživnine ni plačeval. Se pravi, tovrstna mati, ki je že tako v stiski materialno prikrajšana se znajde še pod psihičnim pritiskom soočanja z nekdanjim partnerjem, ki je bil, kot sem že izpostavil, v nemalo primerih nasilen, zlorabljal je otroka, zlorabljal je to mati, izogiba se na vse mogoče načine prikazovanju svojega premoženja itd. Znani so primeri, ko se mora tovrstna mati samohranilka praktično spremeniti v prostočasnega detektiva zato, da izsledi prebivališče svojega nekdanjega partnerja, ki ga lahko porablja v postopku zato, da na koncu sploh pride do nekega rezultata.

Skratka cel postopek za enostarševska gospodinjstva, ki potrebujejo nadomestilo za neplačano preživnino, je sila neprijeten in se ga včasih upravičenci niti ne poslužujejo iz razloga stresa. Preprosto zamahnejo z roko in rečejo, jaz se tega ne grem, raje bom še malo stisnil zobe kot pa da se soočim z nekdanjim partnerjem, najdem voljo, čas in energijo, da tega človeka izsledim, da izsledim njegovo premoženje itd.

Kar v Levici predlagamo je bistvena poenostavitev tega postopka. Ko se v nekem enostarševskem gospodinjstvu primeri, da preživninski zavezanec preživnine ne plačuje več, se lahko mati samohranilka obrne neposredno na Preživninski sklad in z raznoraznimi dokazili na podlagi katerih je moč hitro razbrati, da preživnina na račun tega gospodinjstva ne prihaja, uveljavlja svojo pravico do nadomestila preživnine, ki ji po naši zakonodaji pripada.

Na tak način se izognemo tako obremenjevanju sodnih mlinov, kot zavarujemo mati in njenega otroka pred morebitnim izsiljevanjem in nasilništvom njihovega nekdanjega partnerja, zato ker v ta medosebni odnos postavimo javno institucijo, to je Preživninski sklad. Navsezadnje ga za to tudi imamo, saj definicija socialne države je, da ljudem pomaga, ne pa da jih v razmerah krivice in neplačane preživnine zagotovo je krivica, še dodatno obremenjuje z novimi nalogami in novimi stiskami.

Drugi problem, ki izhaja iz te dolgotrajne in mučne sodne poti za uveljavljanje nadomestila preživnine, pa je dejstvo, da tudi ko preživnina ni izplačana centri za socialno delo predpostavljajo, da je ta preživnina vendarle bila plačana vse dokler se postopki enostarševskega gospodinjstva ne zaključijo. To pa pomeni, da se v primeru matere samohranilke fiktivno upoštevajo dohodki, ki jih to gospodinjstvo sploh ni prejemalo in iz tega naslova znižujejo preostali socialni transferji. In tako je gospodinjstvo opeharjeno dvakrat. Prvič zato, ker preživnine sploh ni prejemalo. Drugič zato, ker se v obravnavi njihovega primera na centru za socialno delo upošteva kot da je bila preživnina plačana, čeprav ni bila, pa je potem iz tega naslova znižana, denimo najbolj znan primer, denarna socialna pomoč.

Vse to precej elegantno odpravljamo s tem, da ima možnost mati samohranilka obračanja neposredno na Preživninski sklad, ki v takem slučaju lahko pomaga brez zapletenih sodnih postopkov dokazovanja.

Za zaključek uvodne predstavitve naj izpostavim še amandmaje, ki smo jih na mizi dobili s komentarjem Vlade k našemu zakonu. Ti amandmaji so bili pripravljeni korektno, v osnovi pa rešujejo vprašanje stranke v postopku, kar smo v Levici nadalje potem amandmirali in te amandmaje sprejemamo. Smo jih pa še dodatno amandmirali in brusili iz čisto pravno-formalnega vidika, zato da bodo zares pili vodo in da se ne bo potem v postopku pojavil kakšen dodaten zaplet. Upam, da bodo te originalni vladni amandmaji na naš zakon, ki urejajo vprašanja stranke v postopku in tega sprejeti in upam, da bo sprejet tudi zakon v celoti. Navsezadnje mislim, da na tej točki pa res nimamo nobenega niti pravno-formalnega razloga več zakaj bi mu kakorkoli nasprotovali. Enostarševska gospodinjstva so v stiski in najmanj kar država lahko naredi je, da jim stopi nasproti s tem, da jim olajša življenje v primeru, ko preživnina ni plačana, namesto da jih pusti naj se znajdejo kot vedo in znajo sami v labirintu pravno-formalnih postopkov.

Hvala.