Hvala, spoštovani predsednik. Spoštovani poslanci.

Kakor je bilo že predstavljeno, je 27. oktobra lanskega leta Evropska komisija objavila predlog uredbe evropskega parlamenta in sveta o spremembi uredbe iz leta 2013 kot tudi direktive iz leta 2014 v zvezi z bonitetno obravnavo globalnih, sistemsko pomembnih skupin institucij, strategijo reševanja z več vstopnimi točkami ter metodologijo za posredni vpis instrumentov, primernih za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Dovolite, da povem, da to je v času slovenskega predsedovanja, kjer smo se aktivno vključili, da smo lahko to direktivo in uredbo spravili do te faze.

Velja izpostaviti, da so spremembe tehnične narave in le dopolnjujejo evropsko zakonodajo za reševanje bank, ki je bila sicer sprejeta že leta 2019. cilj slednje je zagotoviti, da se pokritje izgub bank in dokapitalizacija izvajata z zasebnimi sredstvi, ko se njihovo finančno stanje poslabša, in se šele nato začnejo reševati. V nadaljevanju bi vam predstavila štiri poglavitne rešitve, ki jih predvideva ta predlog uredbe.

Prvič. Predlaga se, da se uredba o kapitalskih zahtevah vključi tudi sistem odbitkov, ki ga je oblikoval evropski bančni organ EBA v okviru osnutkov regulativnih tehničnih standardov. Predlagana uredba tako uvaja zahtevo, da bi morale vmesne nadrejene osebe v verigi lastništva od svoje zmogljivosti glede notranjih minimalnih zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti odšteti znesek svojih deležev v instrumentih, primernih za notranji MREL, vključno s kapitalom, ki so jih izdale njihove podrejene družbe, ki pripadajo isti skupini v postopku reševanja.

Drugič. Odpravljajo se nedoslednosti pri izračunu zahtev glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub, konkretno to pomeni glede primerjave med teoretično in dejansko zahtevo v okviru strategije reševanja bank.

Tretjič. Predlaga se sprememba formule, ki bi pri svojem izračunu upoštevala tako zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti zadevne podrejene družbe, ki temeljijo na tveganju, kot tiste, ki ne temeljijo na tveganju. Četrtič. Določa se način uporabe predlaganih sprememb za podrejene družbe s sedežem zunaj Evropske unije.

Navedeni predlog je vlada obravnavala 17. decembra in ga podprla. Vlada namreč podpira namen predlaganih tehničnih sprememb, s katerimi se omogoča konsistentna uporaba finančne zakonodaje Evropske unije. Predlog torej uvaja spremembe obstoječe zakonodaje, ki so v celoti skladne z obstoječimi določbami politike na področju bonitetnih in reševalnih zahtev za institucije. Predlagane spremembe po našem mnenju zapolnjujejo vrzeli, ki so se pojavile v praksi pri uporabi obstoječih pravil glede zagotavljanja rešljivosti bančnih skupin. Posledično bomo s tem izvajanjem predlaganih sprememb dosegli izvajanje pravil kot so bila zamišljena in tako še večjo zaščito finančne stabilnosti in prispevek k zmanjšanju podpore davkoplačevalcev pri reševanju bank.

Hvala.