Hvala lepa za besedo, predsedujoči.

V mesecu juniju smo poslanci koalicije s podporo Slovenske nacionalne stranke v zakonodajni postopek vložili predlog sprememb Zakona o javnem naročanju za področje nabav medicinske opreme in pripomočkov. Dejstvo je, da vsa leta od osamosvojitve naše države zdravstvo pretresajo številne korupcijske afere o preplačanih medicinskih materialih. Kljub temu pa v vseh teh letih s strani pristojnih institucij ni bilo posluha ali pa volje, da bi se torej slednje zakonsko uredilo in bi se na ta način onemogočila nadaljnja preplačila zdravstvenega materiala. Sta pa bili v ta namen do sedaj v Državnem zboru ustanovljeni dve preiskovalni komisiji, ki ga tekom preiskave le še potrdili, da so anomalije in preplačila pri nabavah v zdravstvu v praksi dejansko dogajajo. Naj spomnim, v prejšnjem mandatu Državnega zbora je preiskovalna komisija pod vodstvom gospe Jelke Godec ugotovila zlorabe na področju nakupa žilnih opornic, ki so bile tudi po ugotovitvah komisije preplačane od tri- do štirikrat napram cenam, ki so jih za žilne opornice plačevali v primerljivih državah članicah Evropske unije. Trenutno še vedno deluje preiskovalna komisija na področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom. In na podlagi dela te preiskovalne komisije je bilo julija lani na seji Državnega zbora potrjeno vmesno poročilo, iz katerega pa izhaja, da smo že pri preiskavi zgolj enega segmenta nabav, to so bili nakupi kolčnih protez, ugotovili, da so bile le-te v eni izmed slovenskih bolnišnic v primerjavi z najcenejšo bolnišnico preplačane kar za 75 %. Ker trenutno veljavna zakonodaja očitno takšna ravnanja omogoča, slednje torej kaže na nujno potrebo po zakonski spremembi tega področja. Prav zato smo v preiskovalni komsiji v poročilu vnesli tudi izhodišča oziroma smernice za nadaljnje spremembe Zakona o javnem naročanju, ki jih je potrebno sprejeti, da se preplačila zdravstvenega materiala v praksi ne bodo več dogajala. Na podlagi teh sprejetih izhodišč preiskovalne komisije pa je bil pripravljen tudi predlog sprememb zakona, ki je danes torej v obravnavi tukaj na matičnem odboru. Na tem mestu bi torej želela poudariti kot prvo, da predlagane zakonske spremembe temeljijo na konkretnih ugotovitvah preiskovalne komisije, ki so torej posledica izvajanja javnih naročil v slovenskih bolnišnicah. Drugič, da so v preiskovalni komisiji zastopane in so tako lahko pri preiskavi sodelovale prav vse politične stranke, ki so danes v parlamentu. In kot tretjič, da so spremembe zakona v tej smeri nujne, smo očitno soglasni tako v koaliciji kot v opoziciji, saj je bilo vmesno poročilo s sklepom, ki v bistvu vsebuje prav predložene in danes obravnavane spremembe zakonodaje, v Državnem zboru na julijski plenarni seji potrjeno brez glasu proti. Kot temeljno spremembo zakona torej predlagamo regulacijo cen medicinskih pripomočkov in opreme s sistemom referenčnih cen. Menimo namreč, da bi se z uvedbo sistema evropsko preverljivih cen preprečilo, da bi se tudi v prihodnje ponavljala dolgoletna praksa slovenskih bolnišnic, in sicer da bi se enak material istega proizvajalca pri nas prodajal po bistveno višjih cenah kot v drugih primerljivih evropskih državah, kakor tudi da bi se cene enakega materiala med slovenskimi bolnišnicami še naprej bistveno razlikovale. Vzpostavitev sistema referenčnih cen bi torej privedla tako do znižanja cen medicinskih pripomočkov in opreme na slovenskem trgu, hkrati pa bi omogočila izenačitev nabavnih cen v javnih zavodih na primarni, sekundarni in terciarni ravni.

V skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe smo pripravili amandmaje, ki upoštevajo nomotehnične smernice in so v tej smeri torej tudi usklajeni z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. So pa k vloženemu predlogu zakona svoje pripombe podali tudi Zbornica ponudnikov medicinske tehnologije in storitev Medtech, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Komisija za preprečevanje korupcije. Stališča oziroma pomisleki vseh treh institucij v prejetih dopisih se sicer bolj ali manj ponavljajo, pri čemer pa mi dovolite, da na kratko uvodoma se opredelim še do dveh njihovih bistvenih vsebinskih pripomb.

In sicer kot prvo, da so predlagane spremembe in dopolnitve v nasprotju z evropsko direktivo iz tega področja. In kot druga pripomba odsotnost metodologije izračuna oziroma sama struktura referenčne cene. Torej v zvezi s predlaganima pripombama bi želela pojasniti, da Evropska unija za področja urejanja javnih naročil doslej ni sprejela nobene neposredno obvezujoče uredbe, temveč, če se smem tako izraziti, le posredno obvezujoče direktive. Slednje pomeni, da za razliko od uredb, ki so za države članice neposredno in v celoti zavezujoče, direktiva Evropske unije države zavezuje le glede cilja, ki ga je potrebno doseči, pri tem pa državam prepuščajo izbiro oblike in metod. Navedena direktiva, na katero se torej sklicuje tudi mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, predstavlja tako le okvirno vodilo za nacionalno zakonsko ureditev, ki jo države članice določijo same. Je pa res, da je bila praksa naše države doslej pogosto takšna, da so se direktive brez prilagoditve nacionalnim specifikam, pogojem in potrebam zgolj prepisovale v nacionalne predpise. Glede na to menimo, da predlagane spremembe nikakor niso v nasprotju z evropsko zakonodajo oziroma direktivo. Tudi postopek s pogajanji brez predhodne objave je predviden povsem v skladu s cilji oziroma namenom same direktive. V skladu z zahtevami direktive se bo namreč kot nova posebna zakonska ureditev, torej kot lex specialis za področje nabav v zdravstvu ta postopek lahko uporabljal le v posebnih primerih in okoliščinah, ko bo to nujno potrebno, pri čemer bo moral biti za njegovo izvedbo izpolnjen tudi kriterij izjemnih okoliščin iz 50. točke preambule evropske direktive. Postopek se bo tako lahko izvedel zgolj in šele, če določenega artikla ne bo mogoče nabaviti po referenčni ceni niti z zakonsko dopstnim odstopanjem, to pa je, da se blago nabavi do 10 % nad določeno referenčno ceno. Celoten trg Evropske unije se torej tako lahko v postopek vključi le pod točno določenim in restriktivno zamejenim pogojem, pri čemer pa menimo, da je izredno pomembno, da se s takšno ureditvijo omeji tudi vsakršna možnost monopola domačih dobaviteljev. S predlagano spremembo se namreč izognemo kartelnemu dogovarjanju ponudnikov, kar se v praksi, kot je potrdila tudi ena izmed prič na preiskovalni komisiji, sicer dogaja.

Tudi druga vsebinska pripomba glede metodologije izračuna cen oziroma strukture referenčne cene pravnoformalno menimo, da ni utemeljena, saj slednje preprosto ne more biti zakonska materija. Glede na dejstvo, da zakon zajema vrsto artiklov, ni mogoče vnaprej predvideti vseh elementov cene. Zato je to tipičen primer, ko mora zakon odkazati na ustrezen izvedbeni podzakonski akt. V skladu z opozorili se z amandmajem v predlog zakona doda ustrezna določba, da se sprejme predpis – uredba vlade, s katero se bo natančneje uredila metodologija izračuna cen za posamezno kategorijo nabave.

Na koncu naj še povem, da smo sopodpisniki tega zakona veseli tako soglasne podpore zakonskemu predlogu s strani Državnega sveta, ki je predlog že obravnaval na včerajšnji seji Komisije za državno ureditev, kakor tudi podpore stroke, dr. Blaža Mravljeta, ki je svojo pisno podporo zakonski spremembi naslovil tudi na poslance.

Toliko uvodoma zaenkrat z moje strani. Hvala.