Hvala za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav vsem skupaj. Torej skladno z nalogami, ki jih daje zakon in poslovnik je Zakonodajno-pravna služba tudi tokrat pripravila pisno mnenje tako kot vsakemu predlogu zakona. Gre pa predvsem za pravni vidik.

Naše mnenje je bilo izdano že pred tremi tedni, kratko bi ga predstavila, opredelila pa bi se tudi do amandmaja oziroma spremembe amandmaja poslanskih skupin koalicije, ki pa je bilo vloženo pred eno uro. Zdaj skladno s svojimi nalogami Zakonodajno-pravna služba opozarja, da je predlog zakona po naši oceni sporen z vidika Ustave, 2., 14. in 155. člena za sam amandma oziroma za spremembo amandmaja pa ocenjujem, da teh pripomb ne odpravlja.

Najprej glede 2. člena Ustave, ki določa pravno državo. Kot je Zakonodajno-pravna služba že nekajkrat opozorila obravnavi novel ZPIZ-2 predvsem v lanskem letu takšni parcialni posegi v sistemski zakon, kjer je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja konsistentno in koherentno urejen to povzroča nepreglednost in deloma tudi neskladnost samega sistema. S tem se krni načelo pravne varnosti in pravne predvidljivosti, kar vse izhaja iz 2. člena Ustave. Ob tem še pripomb, da je potrebno upoštevat, da je sama materija pokojninskega in invalidskega zavarovanja izredno zahtevna, tvegamo ceno, da je popolnosti obvladajo le specialisti s tega področja. ZPIZ-2 pa je tudi zaradi takšnih ne sistemskih pristopov zakonodajalca nepregleden, nerazumljiv v bistvu tudi težko berljiv.

Poleg Zakonodajno-pravne službe na takšne neustrezne zakonodajne posege opozarja tudi strokovna in strokovno politična javnost, kot smo mnenje komentarja velikega komentarja ZPIZ-2 stališče Državnega sveta in Sveta zavoda citirali v opombi v našem pisnem mnenju. Za ilustracijo na primer. Samo usklajevanje je urejeno v 105. členu ZPIZ-2, izredno usklajevanj pa v prehodnih določbah 430. člena ZPIZ-2. Čeprav pa ima zgled to izredno usklajevanje, določeno sicer v prehodni določbi sistemsko naravo in bi torej moralo biti umeščeno v materialne določbe. Dodatno pa se prav v te prehodne določbe osnovnega ZPIZ-2 iz leta 2012 s predlogom zakona vnaša še dodatna ureditev, ki pa ureja neko tako imenovano dodatno usklajevanje in to v letu 2022.

Ob tem ta dodatna uskladitev ne upošteva pogojev, ki jih sicer za redno in izredno uskladitev urejajo določbe sistemskega ZPIZ in ne glede na v zakonu določen postopek za samo usklajevanje. To je tem bolj pomembno tudi za to, ker s takim pristopom oziroma s predlogom zakona zakonodajalec v bistvu prevzema odgovornost za ureditev, tokrat pa še kar sam določa procent uskladitve. To je potrebno opozorit zato ponavljam, ker je celoten sistem je v zakonu urejen. Odstotek se določi na podlagi podatkov, ki jih izda SURS, o tem odloča svet zavoda in pa tudi vlada.

Opozorit je potrebno tudi, da predlagatelj navaja podatke, mislim da tudi amandma jih ocenjuje kot analiza zavoda ZPIZ, ki pa niso del zakonodajnega gradiva zato jih niti ni mogoče preverit niti v predlogu zakona oziroma amandmaju ni naveden sklic na to gradivo.

Zakonodajno-pravna služba pa je že v pisnem mnenju opozorila, da se ti podatki, kot jih navaja predlagatelj delno razlikujejo od podatkov, kot jih navaja komentar veliki komentar ZPIZ-2, ki ga pa je treba šteti za strokovno gradivo.

Nadalje glede skladnosti 14. členom Ustave, ki določa pravno enakost. Iz gradiva izhaja, da so nekatere pokojnine res bile prikrajšane, nekatere pa ne in je zato enotna 3,5% uskladitev za vse s tem v neskladju. Opozorili smo, da je treba upoštevat tudi sam princip ZPIZ-a, ki sledi zavarovalniškemu načelu. Torej preprosto povedano več prispevkov, večja pokojnina. Zato seveda nimajo vsi upokojenci najnižje pokojnine pač pa so nekatere pokojnine celo zelo visoke. Za socialno ogrožene upokojence pa mora po našem mnenju poskrbeti socialna država s socialnimi korektivi, ki pa so izven ureditve po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in se teh elementov naj ne bi vnašalo v sam zakon.

Potem glede skladnosti s 155. členom Ustave smo pisno opozorili, da mora predlagatelj izkazati pogoje, ki jih dopustnost povratnega učinkovanja zakona določa ustava.

Naslednje naše naloge so pregled pravno sistemski in zakonodajno-tehnični vidik. Na to smo dali precej pripomb v pisnem mnenju, tukaj jih ne bi ponavljala.

Zdaj pa bi se opredelila še kar do samega amandmaja oziroma do spremembe amandmaja. Seveda ni upoštevana naša pripomba, da se ta dodatna uskladitev ne sme vnašati v 430.a člen ZPIZ-2 kot zadnjo prehodno določbo zakona, ki je bil uveljavljen v letu 2012. Nadalje datumi oziroma namen razlog same odprave zaostanka pri usklajevanju pokojnin je verjetno treba še dopolnit. Upoštevat je namreč treba, da se osnovni predlog zakona se je skliceval na varčevalne ukrepe. Predvidevalo se je, da so to varčevalni ukrepi, ki so izhajali iz 143. člena ZUJF-a, vendar pa je bil ZUJF uveljavljen leta 2012, zato so ti navedeni datumi 2010 in 2011 v amandmaju diskutabilni in jih je treba dodatno pojasniti.

Glede samega namena namen te dodatne uskladitve naj bi bila odprava zaostanka pri usklajevanju pokojnin. Menim, da sem dolžna povedati, da samo usklajevanje kot je predvidoma po ZPIZ-u ni avtomatično vendarle se tako redno kot izredno usklajevanje uporabi le tedaj, če so izpolnjeni pogoji. Ne glede na te pogoje in postopek kot sem že navedla se s tem členom ureja neka dodatna uskladitev.

Glede samih odstotkov se niti ne bi spuščala. Seveda to gre za strokovno materijo. V spremembi amandmaja pa je navedeno, da se uskladijo pokojnine in drugi prejemki razen dodatna za pomoč in postrežbo in letnega dodatka. Zdaj v sami navedbi ta termin drugi prejemki ni popolnoma jasno kaj naj bi to sploh zajemalo. Po naši oceni je precej zamegljeno. Posebej pa smo opozorili, da dodatek za pomoč in postrežbo in letni dodatek da je vprašljivo ali jih je potrebno res na tem mestu izvzemati, saj se usklajujejo po posebnih zakonih, kar ZPIZ-2 izrecno določa.

Nadalje glede teh samih procentov ponavljam, da bi se mogli ta predvsem glede 1% ta navedba sploh ni obrazložena, ni popolnoma jasno zakaj se bom rekla prejemki iz 39. člena Zakona uskladijo za 1%, to bi bilo treba dopolnit obrazložitev. Zlasti za to, ker ni popolnoma jasno ali je namen te uskladitve sploh skladen z začetnim delom stavka, to je odprava zaostanka pri usklajevanju pokojnin. Opozorit je treba tudi, da se sicer usklajevanje pokojnin načeloma izvaja na podlagi podatkov, ki jih izračuna in objavi Statisti8čni urad Slovenije in ti podatki pač seveda štejejo za relevantne.

Nadalje pa še glede drugega odstavka v spremembi amandmaja. Tukaj so našteti še nekateri drugi prejemki, ki naj bi se uskladili za 1%, tako na primer najnižja pokojnina, zagotovljena pokojnina, najnižji znesek invalidske pokojnine. Zdaj za vse pokojnine je že določeno, da se usklajujejo tako kot same pokojnine. V zvezi z navedbo zagotovljene pokojnine, tukaj bi opozorila, da niti iz pojmovnika ni popolnoma jasno, da gre to za tretji odstavek 39. člena ZPIZ, ampak je to seveda izrecno navedeno v samem komentarju. Na to opozarjam zato, ker tudi sam zakon, ki naj bi urejal določene zadeve za vnaprej za nazaj naj bi vsaj povprečnemo bralcu bil precej razumljiv. Zato bi predlagala, predvidevam, da bi zadoščal ta 1% v drugem odstavku, da bi pri tem zadoščal sam sklic na predmetne določbe 39. člena. Toliko za enkrat. Hvala lepa.