Hvala za besedo gospa predsednica. Naša služba je predlog zakona proučila z vidika svojih poslovniško določenih pristojnosti in podala pisno mnenje. Uvodoma smo opozorili na naslednje. Pomembnejša sprememba, kot je v uvodu tudi povedal predstavnik predlagatelja je dvig ravni znanja italijanskega jezika za strokovne delavce, za katere se ne šteje, da obvladajo italijanski jezik, kot učni jezik po samem zakonu v skladu s 1. odstavkom 15. člena zakona. Po veljavnem zakonu mora strokovni delavec v takšnem primeru opraviti preizkus znanja italijanskega jezika na ravni C1 po SEJO, kot je bilo že večkrat omenjeno, to gre za skupni jezikovni evropski okvir Sveta Evrope. Po predlagani ureditvi pa bo moral v takem primeru preizkus znanja na ravni materinega jezika. Obrazložitev se sklicuje na Londonski sporazum in specialni statut, ki je njegova priloga ter 64. člen Ustave iz katerih po presoji predlagateljev izhaja, da mora biti znanje italijanskega jezika strokovnih delavcev v šolah z italijanskim učnim jezikom na ravni materinega jezika. Prav tako je navedeno, da pogoj znanja italijanskega jezika na ravni C1 ni ustrezen, saj se nanaša na ravni tujih jezikov, medtem ko je status italijanskega jezika v šolah z italijanskim učnim jezikom popolnoma primerljiv s statusom slovenskega jezika v šolah s slovenskim učnim jezikom. Kljub takšni obrazložitvi pa ZPS ugotavlja, da predlog zakona na drugi strani v celoti ohranja ureditev iz 15.a člena tega zakona, ta se pa nanaša na znanje madžarskega jezika kot učnega jezika v dvojezičnih šolah, po katerem se šteje, da strokovni delavec obvlada madžarski jezik, kot učni jezik v dvojezičnih vrtcih in šolah tudi v primeru, če z ustreznim certifikatom izkazuje znanje madžarskega jezika na ravni po SEJO, torej, po metodologiji, ki se nanaša na ravni znanja tujih jezikov. Res je, da sta modela vzgoje in izobraževanja za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti se razlikujeta, vendar se nam zastavlja vprašanje obstoja razlogov za različno urejanje zahtevane ravni znanja italijanskega in madžarskega jezika. Poleg tega smo v službi podali še pripombe k posameznim členom in sicer z vidika jasnosti posameznih določb, njihove medsebojne skladnosti, skladnosti z določbami osnovnega zakona, sistematike in izvedljivosti predlagane spremembe 15.c člena, ter tudi glede prehodnih določb. Glede teh pripomb naša služba ugotavlja, da amandmaji ustrezno sledijo našim pripombam. Mogoče bi dodala samo še, glede na opozorilo predstavnika Ministrstva za šolstvo, da ne ministrstvo ne zavod nimata certifikata za opravljanje preizkusov znanja tujih jezikov po SEJO. Na to smo tudi mi opozorili v svojem mnenju, zato je zdaj ta predlagatelj to našo pripombe upošteval na način, da se bodo vsi preizkusi znanja italijanskega in madžarskega jezika, za katere e zahtevajo ravni po SEJO še vedno opravljali tako kot po veljavni ureditvi pred Državnim izpitnim centrom. Le te preizkuse znanja iz materinega jezika, ker tega certifikata ne potrebuje, pa bo opravljal zavod s podporo ministrstva pristojnega za šolstvo. Hvala.