Hvala za besedo, spoštovani predsednik komisije.

Spoštovani člani komisije, predstavniki slovenskih organizacij v zamejstvu, vsi drugi vabljeni!

Tudi sama sem vesela, da imam priložnost danes spregovoriti o meni tako ljudi temi. Kot je že izpostavil gospod Lenart, je Slovenija vedno posebno skrb namenjala in tudi dejavno uresničevala to skrb, Slovencem v zamejstvu in po svetu. Svojo skrb in odgovornost je jasno zapisala v 5. členu slovenske Ustave, svojo zavezanost do rojakov zunaj Republike Slovenije pa potrjuje tudi s tem, da je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu član slovenske Vlade.

V naslednjih minutah želim na kratko predstaviti, kot je že najavil tudi / nerazumljivo/ gospod Lenart, aktivnosti in pa prizadevanja za krepitev vseh področij, ki jih je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil gospod Lenart, s strani Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ta, aktivnosti v zadnjih dveh letih je bilo potrebno še posebej, aktivno smo pristopili ravno tu zaradi zavedajoč se negativnega vpliva Covida na, tako na življenjske, na življenje slovenske manjšine, kot slovenske skupnosti po svetu.

Zagotovo v ospredju najprej izpostavljam finančno podporo, čeprav to ni tisti edini temelj, na katerem mora Slovenija in je prav, da Slovenija gradi svoje zaupanje in odnos s Slovenci zunaj Republike Slovenije. Veseli smo, da se je / nerazumljivo/ za povečanje v treh letih, v primerjavi z letom 2020, povečal proračun, namenjen dejavnostim Slovencem v zamejstvu in po svetu za dobrih oziroma slabih 19 %, kar je tudi najvišji do sedaj sprejet proračun urada. Zaradi negotovosti in omejitev v zvezi z epidemijo, je bila seveda v letu 2020 in 2021 posebna pozornost namenjena vzdrževanju struktur slovenskih skupnosti, ki zaradi možno okrnjenih društvenih dejavnosti ponekod niso mogla zagotoviti sredstev za kritje osnovnih stroškov. Javni razpis leta 2022, ki je ravno odprt, pa posebno pozornost namenja utrjevanju in doseganju višjega nivoja znanja slovenskega jezika v zamejstvu oziroma aktivnostim za utrjevanje(?) in krepitev znanja slovenskega jezika Slovencem po svetu.

Zelo pomembni pri delu urada, pa tudi sicer, so osebni stiki in aktivna povezanost matične domovine z ljudmi, s Slovenci, rojaki zunaj Slovenije, kar se je posebej izkazalo še v času epidemije. Na tem področju je urad v zadnjem obdobju zelo intenziviral svoje stike, kolikor je bilo to le mogoče. Če samo omenim nekaj zanimivosti oziroma nekaj številk. V zadnjem letu in pol smo tako opravili obisk, obiskali v zamejstvu Slovence prek sedemdesetkrat, obiskali slovenske skupnosti po svetu, v Nemčiji, Srbiji, na Češkem, v Črni gori, na Hrvaškem, v Italiji, Združenih državah Amerike, v Argentini in Braziliji. Zagotovo niso zanemarljiva virtualna delovna srečanja, ki jih je bilo preko 150. Tudi delovna srečanja na uradu in pa tudi srečanja sicer, lahko presegajo število 300. Vse to seveda »namejno« in…, z namenom, da bi krepili medsebojno povezanost, pozornost in pa tudi skupne napore, da bi, za vidnost Slovencev zunaj Slovenije. Veseli smo seveda, da smo lahko izvedli tudi prireditev Dobrodošli doma, kjer so se s svojimi izdelki predstavile tudi slovenske kmečke organizacije iz zamejstva. Velik poudarek dajemo rednemu stiku z različnimi, z vsemi krovnimi organizacijami, glede problematik, povezanih s slovensko narodno skupnostjo, te pa seveda veljajo v prihodnosti tudi okrepiti in še z njim posebej, še posebej v času bilateralnih srečanj s predstavnikom(?) oblasti v sosednjih državah.

Iz aktivnosti urada in pa tudi Ministrstva za zunanje zadeve je razvidno, da se je dialog na ravni Slovenije s sosednjimi državami zelo okrepil. Strategija zunanje politike Republike Slovenije, ki je bila sprejeta pred kratkim, povezuje in močno podčrtava tesno povezanost s Slovenci v zamejstvu in po svetu, kot temeljne cilje slovenske zunanje politike. Obstoj in razvoj avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v vseh štirih sosednjih državah je v vitalnem nacionalnem interesu Republike Slovenije. Te so velikega pomena, tako strategija tudi za vsestransko čezmejno sodelovanje, za Republiko Slovenijo, kot celoto in za obmejna območja, ki sestavljajo večino ozemlja Republike Slovenije. Seveda pa vsa pozornost se namenja tudi v prihodnje tradicionalnim izseljenskim skupnostim. Več pozornosti pa zunanja politika v bodoče, bodo v bodoče deležne slovenske novodobne izseljenske skupnosti, pa tudi poudarek na njihovem vračanju.

V zadnjem obdobju smo tudi močno okrepili bilateralna in multilateralna srečanja na vseh ravneh, prav z namenom krepitve in tudi krepitve odnosov s slovensko manjšino, Slovenci po svetu, pa tudi za doseganje ustreznih ravni manjšinskih pravic. Tako, ti so…, se pravi, slovenska diplomacija je bila v tem obdobju res aktivna, kar se je poznalo tudi na rezultatih. In, ko govorimo o slovenski diplomaciji, imam v mislih vse ravni, predsednika države, predsednika Vlade, predsednika Državnega zbora, pa tudi ministrov. Pomembna so seveda tudi srečevanja na deželni ravni in z župani občin, kjer živi slovenska manjšina. Tudi številna pisma ministrov s poudarkom in pomena na skrbi za slovenski jezik niso zaostala. Na vseh srečanjih in sestankih je bila vedno zelo jasno izpostavljena problematika varstva pravic slovenske manjšine in pričakovanja Republike Slovenije na tem področju. Ta izražena stališča so bila jasna, ko gre za nerešena vprašanja, odprta vprašanja, slovenske avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah. Tako, če se, pogledamo, na Avstrijo, področje, pričakovanja uresničevanja avstrijske državne pogodbe. Povečanje finančnih podpor. Veseli smo, da je bil tu narejen dober, velik napredek in da so se sredstva za slovensko manjšino v tem obdobju povečala, krepko povečala. Tu je seveda izpostavljanje skrb za učenje slovenščine, krepitev slovenščine, tako doma, kot od jaslih do univerze.

Poudarek je bil v teh pogovorih zagotovo izpostavljena vidna dvojezičnost in raba slovenščine v javnem življenju, podpora seveda manjšinskim medijem, kot tistim, ki prinašajo slovenski jezik v slovenske domove. Tudi uresničevanje zaščitnega zakona, ko govorimo o slovenski manjšini. Tudi uresničevanje zaščitnega zakona, ko govorimo o slovenski manjšini v Italiji, je bil v središču. Tako, iz tam posebej izpostavljena, zopet vidna dvojezičnost, raba slovenščine v javnem življenju, zagotovo zelo aktualna tema, predstavnik oziroma / nerazumljivo/ slovenske manjšine v italijanskem parlamentu, kjer upamo, da bodo narejeni koraki naprej. Seveda poudarek tudi na šolstvu in avtonomijo slovenskega manjšinskega šolstva, kot pomembna kategorija. Zagotovo pozitivno, je(?) bilo vrnitev narodnega doma v slovenske, v roke slovenske manjšine. Tudi tu je pomembno vlogo odigrala slovenska diplomacija, pa tudi velika enotnost in aktivnosti same slovenske manjšine.

Pri vsem tem seveda je pomembno sodelovanje s slovensko manjšino, kot subjektom in podpora pri njihovem angažmaju znotraj države, kjer živijo. Tu se ves čas, tudi kot urad in tudi kot Republika Slovenija, mislim da, tega jasno zavedamo. V tem času smo se tudi kot urad odzivali na različne dogodke, ki so bile negativne, slabše, kot je, oziroma slabšalne, akcije, kot je obsodba v / nerazumljivo/ akciji na Koroškem, ko so bili popacani dvojezični napisi oziroma krajevne table.

Bistveno pomembno pri delu urada v zadnjem obdobju je bilo vključevanje, skrbe in delo na tem, da bi in smo tudi tu(?) zasledovali cilj, da se vsebine, povezane v Slovenci v zamejstvu in po svetu, vključi v strateške dokumente države in posameznih resorjev. Po našem mnenju je ta namreč velikega pomena, saj na ta način lahko res začnemo oblikovati, krepiti in se sploh zavedati, da imamo skupen, enoten, slovenski, narodni, kulturni, gospodarski, znanstveni prostor. Veseli smo, da nam je uspelo tako vsebine področja zamejstva in pa tudi Slovencev po svetu prenesti v zakon v znanstveno-raziskovalni inovacijski dejavnosti, v program spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva, v nacionalni program visokega šolstva, v nacionalni program za kulturo, ki je trenutno v obravnavi v Državnem zboru. In zagotovo zelo spodbudna novica, za vse mlade, sprememba pravilnik o razpisu za vpis oziroma sprejem pravilnika o razpisu za vpis in(?) izvedbo o visokem šolstvu, ki je bil pretekli petek objavljen v Uradnem listu. Namreč, prejeli smo, kjer se loči kvote oziroma posebej določa kvote za Slovence zunaj Republike Slovenije, in že smo prejeli obvestila nekaterih fakultet, da bodo povečale kvote ravno za to, za naše Slovence zunaj Slovenije.

Slovenski jezik in mladi, to sta dve kategoriji, bistveno pomembni(?) za krepitev in obstoj slovenske manjšine in tudi slovenskih skupnosti po svetu. Pri tem seveda država, pa tudi slovenska skupnost, kot taka, ne more nadomestiti vloge družini pri ohranjanju in prenosu slovenske identitete na nove rodove in zagotovo to pomeni demografski izziv. Premisliti velja tudi, kako okrepiti povezanost z matično domovino, zavest o narodnem občutju med mladimi, mladi pa so bili vedno prioriteta v vseh dokumentih in tudi delovanju Slovenije, tudi našega urada. Smiselno velja razmisliti, da se mlade vključi na različna področja, ko se pripravljajo vsebine, povezane s Slovenci, zunaj Republike Slovenije. Verjamem, / nerazumljivo/ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je tukaj kot(?) predstavnik, aktivneje je predstavil oziroma predstavil vse aktivnosti, ki jih namenja tudi ministrstvo za mlade, vsekakor pa je bilo naše delo v tem obdobju usmerjeno tako v povečanje podpore, namenjeno vzpostavljanju krepitvi dvojezični jasli in vrtci. Velika namena(?) posebej podpora so bila dana slovenskemu zamejskemu založništvu, ki prinaša slovensko besedo. Pod posebna podpora projektom, ki jih izvajajo mladi ali pa so namenjeni mladim. Tu bi še posebej izpostavila uspešen projekt maj, mreža Alpe – Jadran.

Štipendiranje udeležencev iz zamejstva in izseljenstva na tečajih v slovenščini, prav tako v Sloveniji deluje(?). V proračunu urada smo za letos v ta namen zagotovili dodatna sredstva, kar pomeni, da se bo število dodeljenih štipendij za učenje slovenščine lahko povečalo. To je seveda tudi izvedba nagradnih tečajev, diplom, magisterijev in doktoratov, na temo Slovencev v zamejstvu oziroma izseljencev vsako leto, ki ga razpisuje urad z namenom, da krepi zavedanje o obstoju in delu in aktivnosti in življenju Slovencev zunaj Slovenije. Seveda velja omeniti tudi sodelovanje z društvom vtis(?) v tujini izobraženih Slovencev in z ameriško slovensko izobraževalno fundacijo, ki sta dve organizaciji, ki aktivno povezujeta mlade zunaj Slovenije. Še bi lahko naštevala aktivnosti, povezane z Slovenci, krepitev prisotnosti in tudi vloge mladih, pa vendarle, naj omenim samo še dve…

Urad je(?) v zadnjem obdobju intenzivno povečal skrb na področju dela s Slovenci, ki so pred Slovenijo zapustili v zadnjih letih oziroma desetletju. Prav tako posebno pozornost oziroma izziv predstavljajo Slovenci, ki se priseljujejo na Koroško in Štajersko oziroma pridejo tja študirat in ostaja izziv, kako jih spodbuditi, da bi se aktivno vključili v aktivnosti slovenske manjšine. Naj na kratko samo še omenim, aktivnosti okrepljeno povezovanju na področju gospodarstva, ki je bistvenega pomena za razvoj in obstanek slovenske manjšine, namreč, razvito gospodarstvo omogoča tudi, da manjšin…, da tam ostanejo mladi, ustvarjeni pogoji za mlade, da ostanejo, si tam ustvarijo družino in najdejo zaposlitve. Tako urad podpira zamejske gospodarske strukture, ker se nam to zdi zelo pomembno. Zagotovo smo bili veseli podpisa programa spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarski v vrednosti 2 milijona 100 tisoč evrov za obdobje treh let, prav tako o nadaljevanju projektov vzorčno(?) turistične izobraževalne kmetije v gorskih / nerazumljivo/, vse z namenom krepitve samozavesti slovenske narodne skupnosti tam, možnost razvoja kraja, priložnost za mlade in pa seveda krepitev povezane z matično domovino.

Prav tako je na področju gospodarstva bistveno, epidemija je prinesla nova povezovanja s slovenskimi podjetniki, podjetji po svetu, v zamejstvu in v Sloveniji. Prav tako so tudi druge teme, ki jim je urad v tem času posvečal pozornost. Zagotovo večja prepoznavnost, aktivnost življenja, stvarnost slovenske manjšine v sosednjih državah in slovenskih skupnosti. Za ta namen smo okrepili prisotnost oziroma stike z mediji, kjer smo si želeli, da bi te vsebine našle več prostora. Veseli nas, da se je oddaja rojak z novim letom podaljšala za 25 minut in upamo, da bo več vsebin tudi v informativnih oddajah.

Zagotovo tudi prisotnost učnih vsebin v načrtih v srednjih in osnovnih šolah velja v nadaljevanju okrepiti, pa vendarle, gre za to, da raste tudi slovenski prostor v Slove…, tudi Slovenija, mladi in tudi vsi, ki smo tu, živimo v zavedanju, da zunaj Republike Slovenije živi okoli pol milijona Slovencev. Tu je seveda skrb tudi za duhovno oskrbo, pereč problem, na katerega smo opozarjali in so opozarjali Slovenci v vseh štirih sosednjih državah, pa tudi po svetu. Veseli nas tudi, da smo ob 30. letnici samostojne Slovenije veliko pozornost dali našim rojakom, tako v zamejstvu, kot po svetu in njihov prispevek postavili bolj na dan, njihov prispevek, vaš prispevek, ob / nerazumljivo/ osamosvajanju od Slovenije, o njihovi, njeni mednarodni uveljavitvi, priznanju in uveljavitvi.

Naj zaključim. Urad si resnično prizadeva, pa tudi Vlada Republike Slovenije in verjamem, da tudi pravzaprav vsi, ki smo danes tukaj, da bi bili / nerazumljivo/ Slovenije resnično povezani skupaj kot ena družina, kot del istega narode, kot del iste slovenske skupnosti. Verjamem, da bo to tudi v prihodnje naše vodilo vsega našega dela, vseh naših skrbi in da bodo prinesle to tudi rezultate.

Hvala.