Govor

Jože Lenart

Hvala predsednik. Bi prosil, če me lahko predsednik priklopi na video. Tako, hvala lepa.

Ja, spoštovani rojaki, ki živite izven Slovenije, tako na avstrijskem-štajerskem in Koroškem, v Italiji in Furlaniji-julijski krajini, na Madžarskem v uporabi med Monoštrom in pa reko Rabo, na Hrvaškem na območju severne Istre, reškega zaledja, gorskega Kotarja, Medžimurja, Obkolpja in Obsotelja ter v mestih Zagreb, Varaždin, Raka, Pula in še kje.

Slovenci po svetu na vseh celinah in pa tudi študentje, dijaki, delavci migranti, ki se izobražujete in delate in se vedno več tudi odločate za življenje izven Slovenije. Vse dobro in srečno v leto 2022 in pa seveda tudi v prihodnje in hvala, velika hvala za vašo vztrajnost pri ohranjanju slovenskega jezika povsod tam kje živite in prenašate izvor svojih korenin na bodoče rodove. Da razumeš položaj Slovencev izven meja, ni dovolj le poznavanje zgodovine in medijsko spremljanje vašega prizadevanja za ohranjanje slovenskega jezika v vrtcih, v šolah, v javnosti, v postavljanju dvojezičnih krajevnih tabel in še kaj okrog tega. Potrebno je to doživeti z vami, tam kjer živite, delate in ustvarjate. Sam živim na obmejnem območju slovenske Koroške in lahko iz osebnih izkušenj povem, da sem gledal in doživljal problem Slovencev izven meja še pred osvoboditvijo Slovenije in, v narekovajih, padcu te železne zavese na mejah, popolnoma drugače kot danes po 30. letih samostojne Slovenije. Ja, zelo drugače se diha danes. Predvsem sem vas spoznal v zadnjih štirih letih kot poslanec, saj sem se ves čas udeleževal različnih srečanj na Koroškem z zamejci, spoznaval živo zgodovino preko vas seveda in doživljal vaša prizadevanja in tudi nezadovoljstva pri ohranitvi slovenskega življa preko meja. In prav to je namen današnje seje, ki smo jo sklicali na pobudo LMŠ, tudi ob naših poslanskih vprašanjih ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu, da se po 30. letih samostojnosti ozremo tudi na položaj rojakov izven meja, ki pripadate seveda enotnemu slovenskemu kulturnemu prostoru. Prav na naša poslanska vprašanja je tudi ministrica dr. Helena Jaklitsch izrazila zadovoljstvo problematiki Slovencev izven meja, da se lahko danes v takšnem sestavu tudi pogovorimo v Državnem zboru Republike Slovenije in danes smo tukaj, da se slišimo. Želel bi, da vabljeni predstavniki podate svoja mnenja na oblikovane sklepe in slovenski javnosti predstavite svoje poglede na izzive v prihodnosti ter pričakovano vlogo matice. Aktivnosti in ukrepi za izboljšanje položaja Slovencev v sosednjih državah in v tujini morajo potekati sistematično in kontinuirano, ne glede na vsakokratno oblast ali njeno politično barvo. Današnja seja mora potekati kot odločna popotnica za naslednjo Vlado in pristojno ministrstvo, da okrepi in pospeši delo na podlagi tudi danes slišanega.: Nikakor si ne delamo utvar, da bodo težave, ki se vlečejo že desetletja, rešljive preko noči, vendar je predvsem pomembno, da smo poslanke in poslanci na tekočem, če bi temu tako rekli, in da bo tema rojakov preko meja bolj prisotna za zidovi tudi slovenskega parlamenta. V tem času so se zvrstila predvsem dva pomembna dogodka. Prvič, vrnitev narodnega doma v Trstu, ki je v teku in je zelo pomemben preobrat in pridobitev. In pa seveda stota obletnica koroškega plebiscita, ki smo jo obeležili tudi z razstavo v Državnem zboru Republike Slovenije, seveda ob vaši pripravi vsebinske postavitve pred dvema letoma. Tudi Vlada Republike Slovenije je kljub zdravstveni krizi in proračunskemu primanjkljaju namenila Slovencem izven meja več sredstev, ki vam omogoča seveda več, tudi izdajanje in ohranjanje tiskanih medijev, ki je bilo že nekako okrnjeno in to je tudi velika pridobitev. V tem času smo tudi spoznali, da za dosego ciljev niso dovolj le finančna sredstva, odprta so ostala večina dosedanjih nerešenih vprašanj in zavez, tako s strani vlad kjer Slovenci živite kot države matice, seveda teh vaših korenin. In prav je, da v okviru parlamentarne razprave strnemo misli o pomembnih dogodkih in usmerimo aktivnosti na prihodnje izzive, ki so pred nami. Kaj je ključno sporočilo sklica seje, se je mogoče tudi kdo spraševal, ko je dobil to vabilo pred tednom dni. Predvsem povezati vse ključne akterje, ki bi lahko prispevali k večji realizaciji pravic slovenskih manjših v sosednjih državah.

In pa drugič. Izpostaviti pomembno vlogo mladih in čim večjo vključenost mladih za realizacijo pravic slovenskih manjšin in ohranitev slovenščine za prihodnje generacije. Morda je to tudi osrednji temelj, ki je našo Listo Marjana Šarca pripeljalo do tega, da smo sklicali to sejo. Pomembno je, da danes slišimo vas, dragi rojaki, vaše prizadevanje, dosežke, odprta vprašanja, neizpolnjene zaveze, ki jih vidite vi skozi vaše življenje. Kljub temu pa mi dovolite, da preden damo besedo vam, še na kratko strnem področja, ki so pomembna za nadaljevanje razprave. Za slovensko manjšino sta enotna ključna dva mednarodna akta. Prvo seveda evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih, ratificirale so seveda tudi države kjer živi slovenska manjšina, tako v Avstriji, je bilo leta 2001, Hrvaška 1997, Madžarska 1995, Italija jo je pa le podpisala leta 2000. In pa seveda kot temelj, okvirna konvencija za varnost narodnih manjšin. Pogodbenice so vse sosednje države kjer živi slovenska manjšina. Mogoče je tukaj pomembno, da poudarimo to, da je svet Evrope že v letu 2017, ponovno priporočil Avstriji izpolnitev več ukrepov, da bodo realizirane pravice slovenske manjšine. Ti do danes žal niso bili realizirani oziroma le delno. Najslabša je situacija za Slovence na avstrijskem-štajerskem, saj ni prišlo do uresničitve nobene pravice, ki bi jim morala pripadati skladno s 7. členom avstrijske državne pogodbe. Naj omenim kot temelj za današnjo razpravo tudi pravno urejenost pravic slovenske manjšine v sosednjih državah, ki temelji v Avstriji seveda na avstrijski državni pogodbi iz leta 1955, seveda v tem 7. členu Zakona o organizaciji šolstva. 1956 so bile sprejete potem tudi nadaljnje dopolnitve in tukaj je tisti verjetno največji glavni cilj za katerega se je treba boriti, za katerega se borite. V Italiji seveda trianonska mirovna pogodba iz leta 1920 in pa Hrvaška ima to v Ustavi, ustavni Zakon o človekovih pravicah in svoboščinah ter pravicah narodnih in etičnih skupin v Republiki Hrvaški. Ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin na Hrvaškem. Na Madžarskem pa je prav tako to zapisano v ustavi kot temeljni zakon Madžarske iz leta 2011, Zakon o pravicah narodnosti, Zakon o nacionalni vzgoji: in izobraževanje. Vse to govori o tem. In kaj pa pri nas? Tudi Republika Slovenija mora dejavneje pristopiti k izvrševanju Ustave Republike Slovenije, kjer je jasno zapisano, zamejstvo in po svetu so neločljiv del slovenskega naroda, varovanje njihovega položaja je ustavna kategorija, zato v LMŠ zagovarjamo dejavno skrb za varstvo njihovih mednarodno pridobljenih pravic ter izvirno oblikovanje pogojev za vsestransko povezovanje z matično domovino in nadaljnjo izgradnjo slovenske identitete. Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu je seveda ustavna kategorija, 5. člen Ustave Republike Slovenije izpostavlja skrb za slovenske izseljence in zdomce ter pospeševanje njihovih stikov z domovino. Ustava Republike Slovenije opredeljuje odnos do Slovencev, ki živijo zunaj Republike Slovenije kot trajno in aktivno obvezno Republike Slovenije. Toliko o teh temeljev.

In za zaključek še tole. Prizadevanje aktivnosti in dosežke nam bodo predstavili seveda tudi predstavniki Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu in morda tudi predstavniki drugih ministrstev, pa mislim da jih danes ni tukaj so tudi zadolženi, to je Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in pa tudi Ministrstvo za obrambo ima v nekem delu tudi pristojnosti za to, in pa seveda Ministrstvo za zunanje zadeve.

Kako so se izvajale obveznosti držav obveznic v skladu z evropskimi listinami, mednarodnimi konvencijami in v skladu z bilateralnimi pogodbami in dogovori, nam boste v svojih razpravah v nadaljevanju predstavili in povedali predvsem vi, dragi gostje. Kot sklicatelj LMŠ smo vam sicer naše videnje posredovali v pisni obliki in to je tudi neko izhodišče. Na izredno sejo smo vabili tudi širok krog gostov, ki se povezujete in združujete izven meja, tako politične organizacije, kulturne, športne in tudi gospodarske. Povabili smo tudi mlade, ki ste prepoznali, da je v mladih vredno in pomembno delati. Tudi študentske organizacije Slovenk in Slovencev, ki študirate preko meja in vse pogosteje potem tudi ostajate izven Slovenije, si tam ustvarjate družine in življenja, vsaj za čas študija in pa seveda kasnejše pri zaposlitvah. Prav vi ste z odprtim pismom pred stoto obletnico koroškega plebiscita kritično opozorili, da Slovenci izven meja še vedo izgubljate in ne pridobivate pravic, ki vam jih je država v kateri živite, ne priznavajo, pa bi jih seveda morali. Prav mladi, zamejstvo in v tujini ste tisti, ki predstavljate temelj ohranjanja in razvoja slovenske kulture in identitete, zato morate postati seveda sestavni del najpomembnejših institucionalnih teles v okviru slovenske oblasti, ki jih boste v bodoče v celoti prevzemali. Zapojmo mladi Slovenci v zamejstvu in v tujini stoji tretja, celo četrta generacija mladih, ki kulturni in gospodarski prostor v kateri prebivate, dojemate drugače kot generacija pred vami in to je najpomembneje danes, da tudi to slišimo in razumemo. Vse bolj je torej izpostavljena potreba po okrepitvi podpore ohranjanju slovenskega jezika, iskanju načinov, ki bodo mlade iz zamejstva še bolj povezala s Slovenci v matični domovini. Seveda to so področja šolstva, partnerstva, izmenjave, lažji dostop do študija v Sloveniji, dodatno štipendiranje, izmenjave jezikov, asistentov, dodatna raziskovalna središča, boljša dostopnost do slovenskih radijskih in televizijskih sprejemov v zamejstvo, čezmejni mladinski turizem in še kaj bi lahko rekli. ¨

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje! Svet postaja vedno manjši, dostopnejši, mej skoraj ni več. Tako se vedno bolj postavlja vprašanje, zakaj se pravice Slovencev izven meja zmanjšujejo namesto, da bi se širile. Predvsem vam, mladim, je to nelogično in nedopustno. Govorit dva jezika na obmejnih območjih je prednost in ne ovira ali slabost. Tako iz kulturnega, življenjskega, predvsem pa gospodarskega vidika. Jasno opozorimo danes na to.

Hvala lepa za začetek.