Hvala lepa za besedo.

Zahvaljujem se vsem, torej obema poslancema in pa poslanki za postavljena vprašanja.

Glede na vsebinsko povezanost si bi dovolil, da gospodu Rakiću in pa Nemcu odgovorim z enim odgovorom. Slovenija seveda spoštuje in upošteva arbitražno razsodbo. Ta je mednarodno-pravno dejstvo in kot veste, jo je tudi že tedanja zakonodaja iz leta 2018 nekako se je prilagodila, tako da je Slovenija prilagodila tudi notranji pravni red temu mednarodno-pravnemu dejstvu, tako da kar se tega tiče je jasno, da iz arbitražne razsodbe izhajajo tudi obveznosti, tudi za drugo stran. Glede izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz arbitražne razsodbe za drugo stran, seveda težko to komentiramo, to pač sodi v kontekst tihe diplomacije, vsekakor pa Slovenija izraža ves čas pripravljenost in ohranja dialog s Hrvaško o načinu uveljavitve razsodbe, tako da, kar se pa tiče, kot rečeno, vprašanja odstopanja, je pa povsem jasno, da to ne pride v poštev, in da Slovenija vse aktivnosti, ki jih izvaja, jih izvaja v luči uresničitve arbitražne razsodbe in pa seveda tudi olajšanja življenja ljudi ob meji, ki imajo zaradi samega poteka tako ali drugače, torej poteka meje tako ali drugače takšne ali drugačne posledice za njihov vsakdan. S temi aktivnostmi je seveda začela že Vlada v letu 2018 in so sledile kot rečeno tudi z notranje pravne zakonodaje. Tako da, kaj več kot toliko bi zelo težko ta trenutek povedal, je pa seveda kot je že predsedujoča odboru pojasnila, v petek tudi izredna seja kjer bo priložnost morda o teh vprašanjih z ministrom izmenjati kakšno besedo več.

Kar zadeva sporazum. Torej mednarodne sporazume pa bi si poslanka gospa Sukič dovolil najprej eno kratko pojasnilo. Namreč, zunanje ministrstvo je tisto, ki je odgovorno za mednarodne sporazume kot pravne akte, ne pa za vsebino pravnik atkov, tako da, nismo mi tisti pravi naslov, ko gre za pogajanja za posamezne sporazume, kajti ta so vedno v rokah ministrstev, ki so vsebinsko pristojna za materijo. To izhaja iz Zakona o zunanjih zadevah in tega se dosledno držimo. Seveda pa vsem resorjem pomagamo s svojimi izkušnjami zato, da sam postopek teče pravilno in da ne prihaja do kakšnih postopkovnih napak. Seveda pa, če lahko se dotaknem še vsebine. Za Slovenijo, to bo tudi v nadaljevanju še nekaj besed o tem, ko bomo govorili o strateškem dokumentu zunanje politike, je zelo pomembno, da ima normalne odnose ne samo, torej dobre odnose ne samo s sosedi, ampak tudi, bom rekel temu, širšo soseščino, ki predstavlja tudi zaledni trg Luke Koper in v tem smislu torej so aktivnosti, ki bi povezale in navezale Luko z nekim širšim zalednim območjem, so dobrodošle in koristijo torej tudi Sloveniji, predvsem Sloveniji in zaradi tega se seveda podobnih oblik sodelovanja poslužujejo tudi druge države, druga pristanišča, tako da to ni noben unikum, da prihaja do raznih oblik sodelovanja z zalednimi državami. Ampak kot rečeno, glede vsebinskih: podrobnosti pa nismo na zunanjem ministrstvu pravi naslov. Vsekakor pa ne drži trditev da, to pa bi si dovolil reči, da so države, ki nekako dopuščajo, da je del infrastrukture tudi v tuji lasti, da so kolonije, to pa poglobljena analiza, če se jo boste lotili, bo seveda pokazala, da bi takšna izjava razglasila kar precejšnje število držav, tudi članic EU in Nata za kolonije. Tako da, s tem bi jaz tudi to vprašanje zaključil in morda priporočil, da se ga kar zadeva vsebino, naslovi na Ministrstvo za infrastrukturo.

Hvala lepa.