Hvala lepa. Spoštovane članice in člani, vabljeni gostje. Danes je pred nami seja Komisije za nadzor javnih financ, na kateri se bomo seznanili z ugotovitvami forenzičnega poročila o pregledu poslovanja Družbe slovenski državni gozdovi d.o.o., ki ga je pripravila Revizijska hiše Ernst&Young po naročilu nadzornega sveta Družbe slovenski državni gozdovi d.o.o., ki ga imenuje Vlada.

Ugotovitve poročila se bodo nanašala na domnevno oškodovanje Družbe slovenski državni gozdovi d.o.o.

Kot vsi dejansko vemo, torej gospodarjenje in upravljanje s slovenskimi gozdovi, tako državnimi, kot zasebnimi, je bilo v zadnjih letih izpostavljeno različnim vplivom in pretresom, ki so obsegali od naravnih ujm do premnožitve lubadarjev in vetroloma z vsemi posledicami, pa nenazadnje tudi do spremenjenega načina gospodarjenja z državnimi gozdovi. Kot vsi vemo, je država za gospodarjenje, upravljanje in razpolaganje z državnimi gozdovi sprejela zakon, s katerim je ustanovila državno podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o., ki je zamenjalo do tedaj veljavni koncesionarski način gospodarjenja. Do tedaj smo imeli gozdna gospodarstva koncesionarje, ki so državi plačevala koncesnijo. Vsi se zavedamo, da so gozdovi naše naravno bogastvo, bogastvo, ki so ga ustvarili in ohranili naši predniki. In zato je moralna dolžnost vsakega aktualne generacije, da to premoženje ohrani in ga celo v boljšem stanju prepusti naslednjim rodovom. In podjetje je bilo ustanovljeno zato, ker upravlja za kar 12 % vseslovenskih gozdov. In od ustanovitve beleži rekorden promet in rekordne dobičke. Teh se je nabralo za preko 40 milijonov eurov. In tudi zato smo v stranki SAB želeli, da se dobički iz naših gozdov stekajo v demografski sklad, kje bi se akumulirali in tako pomagali zapolniti pokojninsko vrzel, ki se bo že kmalu zgodila v bližnji prihodnosti. Prav zaradi tega, zaradi denarja, ki ga to podjetje ustvarja, je že tako pri ustanavljanju, vodenju in poslovanju, se to podjetje nikakor ni moglo izogniti vplivu politike. Uspešno delo, dobri rezultati poslovanja in visoki dobički so povečevali apetite in poskuse vplivanja in obvladovanja družbe. In najbolj je to bilo čutiti pri kadrovanju, tako vodstvenih in vodilnih kadrov, kot neredko tudi pri zaposlitvenih potrebah prijateljev politikov ter imenovanju nadzornikov družbe.

Zakon o ustanovitvi Družbe za gospodarjene z gozdovi v lasti Republike Slovenije je bil sprejet v času, ko je vlado vodil Miro Cerar oziroma stranka SMC. In kot je bilo mogoče zaslediti že takrat v medijih, so v koaliciji med partnerji že takrat nastala velika trenja glede vodenja in nadzora Družbe slovenski državni gozdovi d.o.o. Tudi, tako se pri tem državnem podjetju vladajoča politika ni mogla izogniti stegovanju lovk po podjetju, ki je imelo na računu že takrat veliko denarja. Ob spremembi oblasti v Sloveniji, ko je Vlado Republike Slovenije prevzel Janez Janša, je zamenjavi nadzornikov v Družbi slovenski državni gozdovi d.o.o. sledila tudi zamenjava vodstva. To se je zgodilo 5. 5. 2020 na 13. redni seji nadzornega sveta. V obdobju pred tem je bilo vodstvo izpostavljeno velikim pritiskom, tako s strani tedanje ministrice za kmetijstvo dr. Aleksandre Pivec in posredno tudi gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Oba sta glavnemu direktorju osebno povedala, da ga bosta zamenjala. In pri tem sta bila očitno uspešna. Pri tem pa je tedanja ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec imela zelo pomembno vlogo. In zanimivo je predvsem to, da je tako ona, kot takratni direktor, da sta oba dva prihajala iz stranke DeSUS. Ministrica je svojemu strankarskemu kolegu, ki je vodil to podjetje, očitala številne nepravilnosti, tatvine, oškodovanja. V javnosti je celo pozivala k preiskavi, pozivala Policijo in vse inštitucije, ampak glej ga zlomka, nobena od teh institucij ni ukrepala. Noben se ni odzval. In sprašujemo se, zakaj se ni nihče odzval? Predvsem zato, ker so vse njene navedbe, vsa njena obtoževanja in namigovanja temeljila na nepreverjenih informacijah, na časopisnih člankih in obrekovanjih. Medtem pa je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da je prav ona delovala koruptivno in kršila zakonodajo iz tega področja.

Vlada, ki je nastopala v vlogi skupščine, je domnevno, zaradi omenjenih navedb, ni podelila razrešnice ne vodstvu podjetja, ne nadzornemu svetu. In takšno stanje je še danes. Predsednik Vlade pa naj bi od nadzornega sveta zahteval, da opravi forenzično preiskavo v omenjeni družbi, in sicer za obdobje od ustanovitve, pa do 30. 9. 2020.

Forenzična raziskava je torej bila opravljena. Poročilo imamo pred nami, z njeno vsebino smo se seznanili vsi člani Komisije za nadzor javnih financ. Oznako ima, kot je že bilo povedano, tajno, zato ga bomo obravnavali v nadaljevanju v zaprtem delu te seje.

Ampak, očitno, glede na to, da nobenih posledic resnejših ni bilo, tatvin, oškodovanj, več deset milijonskih oškodovanj, kot je bilo očitano v medijih, in kot je bilo rečeno, ni bilo ugotovljenih. Glede na to, da je slovenske državne gozdove, da so izbrali za Revizijsko hišo Ernst&Young, ki je revizijo izvedla, in jo je izvedla na podlagi naročila, nas seveda zanima, ker je naročilo vsebovalo pregled finančnega stanja poslovanja Družbe, pregled ustreznosti finančnega poročanja in nadzora nad upravljanji stroški ter vezavo denarnih sredstev, pregled vseh pogodb,vezanih na sečno in spravilo lesa, gozdno-gojitvena dela in prevoze gozdnih sortimentov, pregleda postopkov javnega naročanja in pregled sklenjenih poslov, celovit pregled investicij, zlasti vlaganj v gradbene objekte, v tuja osnovna sredstva, poslovno stavbo, nakup naprav in strojev ter gospodarske in gozdne mehanizacije tovornih vozil ter vlaganj v odvisno družbo Snežnik.

V postopku ocene je bila torej ocenjena učinkovitost delovanja notranjih kontrol in skladnosti poslovanja v Družbi, posamezne posle pa se je preverjalo tudi z vidika ustreznosti postopkov in procesa sprejemanja odločitev, in sicer s pravno formalnega vidika, vidika ekonomske opravičenosti, vidika transparentnosti, potrebne skrbnosti, gospodarnosti ter obvladovanja tveganj. Revizijska hiša je tudi preverila vpliv posameznih poslov na poslovanje in poslovne rezultate Družbe. Poseben poudarek je bil namenjen spoštovanju relevantne zakonodaje.

Kot že rečeno, je dokument, ki smo ga člani Komisije za nadzor proračuna dobili, obsežen in zanimiv. Iz dokumenta izhaja vrsta priporočil, ki nakazujejo, da je določene procese v podjetju treba izboljšati in jih narediti učinkovitejše.

Nas, kot predlagatelja, pa seveda zanima, zato imamo to sejo, kako je Družba slovenski državni gozdovi d.o.o. pristopila k realizaciji priporočil, ki so bila podana. In pravzaprav, kakšne so ugotovitve forenzične preiskave, saj se Državni zbor ne sme zanašati na medijska poročila. Zanima nas, ali je forenzična preiskava ugotovila sume oškodovanja družbe in s tem oškodovanja državnega premoženja. Če je slučajno to ugotovila, nas zanima, kako se je v Družbi ukrepalo, ali so bile podane kazenske ovadbe, ali naznanitve suma storitve kaznivega dejanja, in če so bile, proti komu konkretno.

V stranki SAB zato predlagamo na koncu še spremembo sklepa, namesto ugotovitvenega v seznanitvenega, torej, da se je Komisija za nadzor javnih financ seznanila s forenzično preiskavo za obdobje od 1. 7. 2016 do 30. 9. 2020, ki je bila leta 2021 opravljena v Družbi slovenski državni gozdovi d.o.o. Predlagamo tudi, da se najprej opravi javni del razprave, potem, ko bomo govorili o forenzičnem poročilu, da se pa razprava zapre za javnost. Hvala lepa.