Ja najlepša hvala za vprašanja. Zdaj, če ne bom čisto odgovoril pač bova še debatirala, ne. Ja popolnoma, jaz se popolnoma strinjam z vami to kar ste povedali. Sama Slovenija je v procesu priglasitve sheme. Ta shema bo pomenila, da se bo lahko slovenska implementacija elektronske identitete torej čezmejno priznavala, izmenjevala in tako naprej tako da sam IJD bo prvič izdan 28. marca letos, in sicer prvi nosilec za IJD bo biometrična osebna izkaznica.

Načrtujemo tudi druge nosilce v prihodnosti za IJD, kot je recimo mobilna aplikacija, kjer bomo lahko s telefonom mogoče samo prvič približali biometrični osebni izkaznici, na kateri je IJD telefon in ta telefon bo potem ta IJD spravil v neko varno denarnico na neko varno mesto v telefonu in potem bomo lahko s tem IJD na telefonu se lahko avtenticirali.

Razlika bom zdaj bil zelo tehničen, razlika med SMS-pasom, ki ga je trenutno na voljo, ki ga tudi lahko uporabljamo na telefonu za avtenfikacijo in potem tudi za e- podpisovanje je v tem, da SMS-pas je srednje stopnje zaupanja, IJD pa visoke stopnje zaupanja. To bo ta razlika v prihodnosti.

Zdaj mi ko smo dobili stališče od MJU ker to smo prevzeli s prehodom Direktorata za informacijsko družbo iz Ministrstva za javnost upravo v Službo za digitalno preobrazbo, ko smo takrat še dobili v medresorsko usklajevanje je tam noter pisalo, da se bo MJU prizadeval za podaljšanje rokov za vse te zadeve. Na to smo pač potem mi dali komentar, da mi se moramo zavzemati za pospešitev ne pa za podaljšanje rokov, tako da kako konkretno za pospešitev pač s temi mehanizmi, ki jih imamo tukaj lahko pridem nazaj do vas, ampak dejstvo je, da mi kot služba za digitalno preobrazbo smo prvi, ki to promoviramo in moramo imeti to čim prej.

Delamo tudi na temu na to temo, zato ker vemo, da število biometričnih osebnih izkaznic izdanih v prvem, drugem, tretjem mesecu in tako naprej, vemo kako potekajo kako osebne izkaznice potekajo v bistvu približno da se spomnim 200.000 izkaznic se mi zdi izkaznic na leto poteče. Se pravi, bo ta obnovitveni cikel, da osebna dobi dejansko osebno izkaznico za elektronsko identiteto gor dokaj dolgotrajen smo zdaj šli skupaj z MNZ v novelo Zakona o osebni izkaznici, ki še prihaja v obravnavo, in sicer sprememba je ta, da biometrični del ali potne listine ali nove biometrične osebne izkaznice se lahko berejo samo za primere prehoda meje trenutno po zakonodaji.

V bodoče bo možno tudi, da ta del te podatke prebere tudi aplikacija na telefonu in s tem kreira e-identiteto na telefonu. Tako bomo pospešili, vemo pa, da potnih listin je pa trenutno biometričnih zelo veliko že. Se pravi na ta način želimo pospešiti uporabo sredstva za visoko stopnjo zaupanja tudi na telefonu na ta način povedal.

Zdaj glede vašega 3. vprašanja, svoboda med članicami. Ja, tukaj se absolutno strinjam z vami. Tudi v preteklosti je ta implementacija EDS potekala zelo počasi tudi če pogledamo to, ne vem nekih pet, šest, sedem let že mineva od takrat, ko je bil IJD sprejet, ampak zdaj tako kot jaz vidim, je ta volja, da se je začela Evropska unija zavedati, da je to pomembno, da smo dejansko v odzadi, da nas ostali svet vodi tukaj je v bistvu zelo visoka. In tudi če pogledamo druge aktivnosti recimo nastajajo specifikacije in arhitekture za to denarnico, ki naj bi vsebovala vse možne potne listine in tako naprej, tako da tukaj se Evropa je začela zavedati in mogoče res prepozno, pozno, ne bom rekel prepozno, pozno ampak tukaj smo zdaj in to pač poskušamo tudi mi kot Slovenija pospešiti. Zdaj glede manj pismenih se popolnoma strinjam z vami. Mislim, da ni 44%, da jih je okoli nekaj nad 30 trenutno ampak mi tukaj opažamo, da ta krivulja digitalnih pismenosti in digitalnih kompetenc strmo upade pri 55 po 55 letu, tako da mi v bistvu zdaj ne govorimo o tretjem življenjskem obdobju ampak govorimo o 55+ in tukaj se moramo fokusirati zato ker tudi digitalni kompas s strani Evropske komisije predvideva, da bomo do leta 2030 mislim predpisuje v bistvu, da bomo do leta 2030 da bo 80% prebivalcev do leta 2030 imelo osnovne digitalne kompetence.

Za nas osnovna digitalna kompetenca pomeni, da zna ta oseba suvereno uporabljati neko napravo, digitalno, neko ali telefon ali tablico ali prenosni računalnik ali stacionarni računalnik, da zna suvereno uporabljati splet, zna uporabljati elektronsko pošto, ve kaj je elektronska identiteta, kaj je kvalificirano digitalno potrdilo. Zna tudi to uporabljati na različnih elektronskih storitvah kot je e-uprava, kot je e-spis, kot je kot so e-davki, kot je elektronsko bančništvo in tako naprej, tako da to je ta osnovni paket znanj, ki ga mislimo letos z javnim razpisom za dvig digitalnih kompetenc 55+ ta razpis kot pilotni razpis za približno 10.000 55+ ljudi. Se pravi, na ta način bomo začeli dvigovati te digitalne kompetence, kot pilot.

Potem pa smo predvideli v tudi v kohezijskih sredstvih določen denar za dvig digitalnih kompetenc in hkrati tudi za dvig priključkov, se pravi optike, visoko zmogljive široko pasovnih omrežij, zato ker to je pač nekako temelj vsega nad katerim potem pa lahko grdimo in dodajamo te digitalne kompetence. Če pa ljudje nimamo, nimajo dostopa do infrastrukture pa pač potem tudi ne more nadgrajevati svoja znanja.

Mogoče še komentar za zasebni sektor. Zdaj predvsem tukaj je zavezan do e-identitete in jo tudi bo izdala Republika Slovenija, predvsem javni sektor. Zasebni sektor ni zavezan, lahko pa uporablja to zadevo, je visoko pravnomočen, prihaja v novih uredbah tudi za zasebni sektor konkretno v tej zdaj prihaja to, da tudi zasebni sektor, kot so recimo primer banke, če bo potrebno, da se uporabi e-identiteta se pravi visoke stopnje zaupanja, potem bo potrebno uporabit e-identiteto od strani države. To je pač zaveza. Moramo vedeti, da do zdaj smo tega zavedanja visoke stopnje zanesljivosti niti še nismo imeli, to zdaj prihaja v zakonodajo in bomo pač na ta način ločili, ker recimo SMS-pass, kot sem že omenil je srednja stopnja, bo zdaj določen kot srednja stopnja.

Zdaj, kako bo zasebni sektor uporabljal, verjetno pa proti plačilu tako kot se zdaj uporablja recimo kvalificirana digitalna potrdila za podjetja, ki ga pač plačajo, za državljane je pa to zastonj in bo tudi / nerazumnljivo/ zastonj. Tako mogoče. Hvala.