Govor

Peter Geršak

Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovani člani odbora in drugi udeleženci!

Pred vami je Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe EU št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo okvira za evropsko digitalno identiteto. Naj uvodoma pojasnil, da Evropska komisija predlog tega zakonodajnega akta poslala v obravnavo 3. junija 2021, pri čemer se je predlog uredbe o evropski digitalni integriteti začel obravnavati v okviru pristojne delovne skupine Sveta za telekomunikacije in informacijsko družbo.

V okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU je bilo zaključeno prvo branje predloga.

Predlog uredbe uresničuje politično zavezo Evropske unije, da je potrebno širše uveljaviti zaupanja vredne in varne rešitve elektronske identifikacije državljanov, ki bi bile na voljo vsem državljanom EU in bi v zadostni meri ščitile njihove osebne podatke. Cilj je tudi njihova široka uporabnost, tudi v zasebnem sektorju in celo pri uporabi pri velikih platformah.

Predlog odpravlja pomanjkljivosti dosedanje zakonodaje na tem področju, takoimenovane evropske uredbe EIDAS?, ter upošteva tudi tehnološki napredek, ki vemo, da je na tem področju informacijskih tehnologij izredno hiter.

Predlog uvaja evropsko denarnico za digitalno identiteto, ki jo bodo morale svojim državljanom omogočiti vse države članice EU. Predlog s tem odpravlja pomanjkljivost dosedanje ureditve, kot že omenjeno, po kateri je bila odločitev vsake države članice kdaj in če sploh svojem državljanom omogoči sredstva elektronske identifikacije s pomočjo katerega lahko dostopajo do elektronskih storitev drugih držav članic EU.

Na področju storitev zaupanja predlog krepi varnost kvalificiranih ponudnikov storitev zaupanja. Predlagana zakonodaja kot odgovor na tehnološki napredek širi tudi nabor storitev zaupanja. Tako opredeljuje zahteve za kvalificirano storitev za opravljanje naprav za ustvarjanje elektronskega podpisa in žiga na daljavo, storitve za elektronsko potrjevanje atributov ter elektronskega arhiviranja na ravni Evropske unije. Predlog vzpostavlja tudi okvir za storitve zaupanja za ustvarjanje in vzdrževanje elektronskih evidenc.

Uvaja tudi obveznost za ponudnike spletnih brskalnikov, da sprejemajo kvalificirana potrdila za afintikacijo; (nerazumljivo) spletišč in prikažejo podatke o identiteti spletnega mesta v okolju brskalnika.

Skladen je z drugimi sektorskimi politikami, ki temeljijo na uporabi elektronskih identitet, elektronskega potrjevanja atributov in drugih storitev zaupanja. To pa vključuje Uredbo o enotnem digitalnem portalu, takoimenovana Uredba (nerazumljivo), zahteve povezane z preprečevanjem pranja denarja in bojem proti financiranju terorizma, pobude za izmenjavo socialno-varnostnih poverilnic za digitalno vozniško dovoljenje, za digitalne potne listine in druge pobude za zmanjševanje upravnega bremena za državljane in podjetja, ki bi potem lahko v celoti izkoriščali možnosti zagotovljene z digitalno preobrazbo samih postopkov v javnem in zasebnem sektorju.

Torej izpostavil bi nekatere razloge podpore Republike Slovenije o Uredbi o evropski digitalni identiteti. Sama uredba bo vsakomur v svoji državi omogočena elektronska identiteta, ki pa bo priznana povsod v Evropski uniji za spletno in tako tudi za nespletno uporabo.

Z uvedbo evropske denarnice za identiteto se strinjamo, saj temelji na skupnih standardih in bo izkazovala skladnost skozi postopke neodvisne presoje. Podpiramo, da je za izdajanje evropske denarnice za digitalno identiteto odgovorna vsaka država članica zase, saj je to skladno tudi z našo nacionalno zakonodajo, ki ureja področje elektronske identifikacije in storitev zaupanja, takoimenovani ZEJS zakon.

Pomembno je, da bo za čezmejno priznavanje elektronskih identitet zavezana ne samo javna uprava, temveč tudi določena področja zasebnega sektorja in celo velike platforme povsod tam, kjer je zahteva po zanesljivi atentikaciji? visoke stopnje.

Prizadevamo si, da bo tehnična rešitev evropske denarnice za digitalno identiteto tehnološko nevtralna in s tem tudi dostopna vsem državljanom Evropske unije in da bodo državljani, ki zaradi različnih razlogov ne bodo imeli dostopa do pametnih mobilnih naprav oziroma evropske denarnice za digitalno identiteto lahko uporabljali enakovredna sredstva elektronske identifikacije.

Med novimi predlogi storitev zaupanja podpiramo predvsem predlog uredbe nove kvalificirane storitve za upravljanje sredstev za elektronski podpis in elektronski žig na daljavo ter kvalificirane storitve za elektronsko arhiviranje e-dokumentov.

Zaradi izrazite horizontalne narave predloga uredbe bomo pozornost namenili usklajenosti z ureditvami na različnih področjih v katere posega, predvsem na področja varstva osebnih podatkov in kibernetske varnosti. Samih finančnih posledic v tem trenutku ni bilo moč oceniti. Moja osebna ocena je, da bo taka implementacija stala približno nekaj milijonov. To je čisto moja osebna ocena iz izkušenj. Je pa zadeva usklajena z resornimi ministrstvi, organi, tudi z Informacijsko pooblaščenko tako da spoštovani predlagam, da predlog stališča podprete. Hvala.