Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem pri našem imenu Konfederacije Sindikatov javnega sektorja!

Nekaj izhodiščnih dejstev je treba povedati za uvod, zato da lahko, potem izpeljemo določene zaključke iz tega. Veljavni Zakon o minimalni plači je določil temeljne gabarite torej izhodišča na podlagi, katerih se ta minimalna plača določi zgornjo in spodnjo mejo te minimalne plače, na kaj se nanaša na izračun življenjskih stroškov in da se redno letno usklajuje najmanj za koliko, kaj se pri tem upošteva, na kakšen način in kdaj se to stori. To so temeljna izhodišča, zato da lahko govorimo, da to področje imamo urejeno, zato ni stvar odločitve vsakokratnega ministra ali ministrice ali bo zakon spoštoval ali ne, ampak je to imperativ. Zakone je treba spoštovati. To so izhodišča, ki jih ta zakon določa.

Ta zakon pa tudi določa, da se lahko upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti, da se ob upoštevanju vsega tega lahko minimalna plača določi v znesku, ki je višji od tistega izhodiščnega torej za 20 odstotkov višjega od minimalnih življenjskih stroškov. Ravno tako ta isti veljavni zakon določa, da se mora vsako leto enkrat letno uskladiti ta minimalna plača najmanj z rastjo življenjskih stroškov. Določa tudi, da mora biti opravljeno svetovanje s socialnimi partnerji in da je rok za objavo te nove višine minimalne plače 31. december tekočega leta.

Dve posvetovanji s socialnimi partnerji sta bili opravljeni. Državni sekretar je rekel, da je minister iskal kompromis in ta kompromis se je gibal med 4,9 odstotki kolikor je znašala rast cen življenjskih potrebščin oziroma 4,9 odstotkov kolikor je znašala inflacija pa do skupnega predloga, ki smo ga podale sindikalne centrale to pa je bil 10,65 odstotkov in prej je bilo povedano na kakšen način smo prišli do tega odstotka torej kompromis se je našel na izhodišču. Težko temu rečemo, potem kompromis. Minimalna plača se je povišala za najmanjši možni znesek kolikor ga zakon opredeljuje. Za najnižji možni odstotek to pa je za odstotek inflacije. Danes pa smo v situaciji, ki ji lahko rečemo delno izredno. Zakaj ji lahko rečemo izredno situacija? Zato, ker smo v zadnjih dveh mesecih in po napovedih za celo letošnje leto priča enormnim povišanjem – česa – ravno osnovnih življenjskih stroškov hrane in energentov torej tistega, kar vsem zaposlenim, ki prijemajo minimalno plačo predstavlja najvišji odhodek, ki ga morajo vsakomesečno opraviti, zato je seveda še kako pomembno, da bi, ker zakon to možnost daje pri izračunu in določitvi nove višine minimalne plače upoštevali tudi te napovedi, ki so se torej že od 1. 1. do danes izkazale za točne pa tudi že v zadnjih mesecih prejšnjega leta in ki kažejo na to, da bo inflacija v letu 2022 v primerjavi s preteklimi leti kar precej enormna torej bo to povišanje za 4,9 odstotkov kompromisno v resnici pa najnižje možno dovoljeno požrla ta inflacija že v prihodnjih verjetno dveh mesecih in realnega povišanja minimalne plače sploh ne bo dejansko in se to seveda v življenju ljudi ne bo poznalo.

Kar je pa še zelo pomembno in ker je večna našega članstva seveda izhaja iz javnega sektorja in naši sindikati delujejo na področju javnega sektorja so pomembna tudi razmerja plač v javnem sektorju.

Sedaj smo približno na 24. plačnem razred, kjer je meja minimalne plače torej vsi tisti javni uslužbenci in javne uslužbenke, ko uvrščeni do vključno 24. plačnega razreda prejemajo minimalno plačo vsi enako vsi minimalno. To pa so tarifni razredi torej tisti vključno s tistimi s srednjo strokovno in srednjo splošno izobrazbo od tistih brez izobrazbe pa do tistih s srednjo strokovno in srednjo splošno izobrazbo v javnem sektorju prejemajo minimalno plačo. Vlada se je v lanskem letu s podpisom sporazuma s sindikati javnega sektorja zavezala, da bo uredila razmerja v spodnji tretjini plačne lestvice in to so tak, ki so več ali manj okoli minimalne plače, zato da se ta razmerja ponovno vzpostavijo tako kot so bil določena v izhodiščih ob vzpostavitvi novega plačnega sistema, zato ker so zahtevnosti zahtevana izobrazba in pričakovanje rezultati dela za vse te javne uslužbence bistveno različni, plačani pa so enako in hkrati s tem, ko se to vzpostavi takrat lahko, potem se pogovarjamo o dvigu stropa torej o dvigu zgornje meje za plačila določenim skupinam javnih uslužbencev in uslužbenk. Zgodilo pa se je ravno obratno. Zgodilo pa se je, da se je interventno dvignil strop samo za izrazito izključno eno skupino javnih uslužbencev za vse ostale pa očitno je v redu, da cela spodnja tretjina plačne lestvice prejema samo minimalno plačo v javnem sektorju. To se nam zdi popolnoma nesprejemljivo in tudi to sicer nima veze z Ministrstvom za delo pa vendar je treba omenili Ministrstvo za javno upravo ne spoštuje podpiranega dogovora in tudi ne sklicuje pogajanj za to, da bi lahko uresničili to, kar je bilo dogovorjeno in podpirano.

Hvala lepa.