Hvala lepa, gospa predsednica.

Po tem nekoliko daljšem uvodu se mi zdi najprej pomembno izpostaviti, da minister je pri usklajevanju pri dvigu minimalne plače sledil veljavni zakonodaji, je spoštoval socialni dialog, se je posvetoval s socialnimi partnerji in tretje je iskal kompromis, ki bi zadovoljil vse partnerje in potrebe ljudi, če kadarkoli naše ministrstvo je tisto, ki sliši in razume potrebe ljudi v stiski. Mislim, da smo mi, da je ta Vlada pa tudi vi kot parlament ste velikokrat pokazali, da razumete stiske ljudi tudi za usklajevanje pokojninske zakonodaje, s popravki predpisov s področja invalidskega varstva in še kaj bi lahko naštel.

Pa pojdimo / nerazumljivo/. Področje minimalne plače iz delovnopravnega vidika v Sloveniji urejata Zakon o minimalni plači in Zakon o delovnih razmerjih. Zakon o minimalni plači se na državni ravni določa zgolj višina minimalne plače, ki jo morajo spoštovati vsi delodajalci pri plačilu delavcev za njihovo opravljeno delo. Z vidika določanja zneska minimalne plače je zadnja sprememba Zakon o minimalni plači uvedla tudi to, kar ste izpostavili navezavo na Zakon o socialno varstvenih prejemkih saj višina minimalnih življenjskih stroškov predstavlja osnovo za določitev višine zneska minimalne plače in predlog tega predpisa je leta 2018 predlagala Stranka Levica in Stranka Socialnih demokratov oziroma s podporo takratne koalicije in je bila potrjena v Državnem zboru in ministrstvo jo spoštuje. Minimalna plača se na podlagi formule določi v razponu med 120 in 140 % minimalnih življenjskih stroškov z ustrezno navezavo na davčne prepise, ki nato omogočajo določitev bruto zneska minimalne plače. Tukaj velja morda med vrsticami opozoriti na predloge za spremembo davčne zakonodaje na osnovi katerih bi se tudi minimalna plača oziroma bi se te vse nizke plače v neto zneskih dvignile. S tem se je po mnenju ministrstva vzpostavilo smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in delovno neaktivnih oseb ter enakopravnejšo in pravičnejšo obravnavo vseh zaposlenih predvsem tistih z najnižjimi dohodki in zato spoštujemo tudi to metodologijo. Morda velja ob tem še izpostaviti, ko govorimo o metodologiji, kjer se upoštevajo zmnožek stroškov prehrane, za katere obstajajo splošno sprejeti standardi določa jih v Nacionalnem institutu za javno zdravje in recipročne vrednosti deleža celotnih izdatkov, ki ga gospodinjstvo porabi za hrano. Predlog te metodologije je leta 2017 predlagala v zakonu takratna ministrica Anja Kopač Mrak predstavnica stranke Socialnih demokratov in to metodologijo mi spoštujemo. Višina trenutno veljavnih minimalnih življenjskih stroškov torej izhaja iz raziskave o minimalnih življenjskih stroških, ki jih naredi Institut za ekonomska raziskovanja in je leta 2017 znašala 613 evrov, potem se je povečevala in na osnovi vseh teh usklajevanj je bila letos po posvetovanju s socialnimi partnerji dve posvetovanji sta bili novembra in decembra določena nova višina minimalne plače torej rast za 4,9 odstotka, kar znaša tisoč 74,43 evrov bruto. Znesek je bil objavljen kot vsi veste, ampak morda za te, ki spremljajo pa upam, da se nikjer ni zgodilo, da bi katerikoli delodajalec ne bi spoštoval je bilo objavljeno v Uradnem listu 5/22. Dovolite, da še dva stavka povem v zvezi s posvetovanji s socialnimi partnerji. Minister je pri predlaganju uskladitve iskal kompromis, ki bi zadovoljil vse partnerje. Pri svoji odločitvi je upošteva negotovost na trgu dela kot tudi v gospodarstvu, ki jo še naprej povzročajo novi sevi Covid-19 hkrati pa se je uprl na razmeroma ugodne makroekonomske napovedi v prihodnjih letih. Minister je takrat rekel verjamem, da je predlagana rešitev skupaj s skorajšnjo davčno razbremenitvijo ustrezna. Višje plače zaslužijo vsi, ki delajo in ob tem je pozval takrat tudi k čimprejšnjem sprejetju predlagane dohodninske zakonodaje, ki bi vodila do višjih neto zneskov plač tudi minimalnih.

Morda čisto na koncu. Trenutno ima v Evropski uniji med 21 državami zakonsko določeno minimalno plačo to plačo višjo kot Slovenija 7 držav.

Torej, če povzamem. Delati se mora splačati to je temeljno vodilo te Vlade, to je temeljno vodila dela ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja. Z usklajevanjem z razumevanjem situacije na trgu dela, z razumevanjem situacije v družbi in spoštovanjem zakonodaje, ki je bila sprejeta v letih 2018 in 2017 na pobudo takratnih ministric temu sledimo. Mi računamo, da bo nova raziskava narejena letos in da bodo, potem podatki znani za prihodnje usklajevanje.

Toliko za uvod. Če bo potrebno bom pa kasneje tudi kakšne številka, dejstva navedel.

Hvala lepa.