Hvala, predsednica.

Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi, spoštovani gostje!

Naj uvodoma preden preidem na točko na vsebino današnjega dnevnega reda dva, tri stavke. Predsednica najprej hvala za razumevanje, da ste pred tremi meseci ugodila oziroma prestavila takrat predlagano sejo, ker razpravo ob 8., 9. uri zvečer, ko bi pričeli sejo se mi zdi seveda ni primerna za tako pomembno vsebino kot je razgovor o minimalnih življenjskih stroških. Drugo pa moram reči, da sem razočaran, da niste našla v treh mesecih datuma, ki bi bil sprejetjem odločitve resornega ministrstva ministra o zneski minimalne plače za leto 22. Ne bom ugibal o razlogih sem pa kot sem uvodoma rekel, da bomo korekten razočaran predvsem, ker se mi zdi, da se zadeve ponavljajo najsibo okoli terminov in vsega tega, kar sklicujemo opozicijski poslanci tako, da toliko uvodoma proceduralno bolj kot ne.

Sedaj pa na temo izračun minimalnih življenjskih stroškov in določitev zneska minimalne plače za leto 2022. Uvodoma kratek vpogled v zgodovino. Socialni demokrati smo v Sloveniji uveljavili in določitev minimalne plače že davnega reda 1994, ko je bil sprejet na pobudo takratnega poslanca še Združene liste našega poslanskega kolega Miloša Pavlice. Kar se tiče Socialnih demokratov si vsa leta prizadevamo, da bi minimalna plača zagotavljala eden res minimum nekih prihodkov, ki bi zagotavljali dokaj bi rekel normalno življenje. Sedaj v času teh predhodnih vlad od leta 2011 smo Socialni demokrati tudi poskrbeli, da je v tem obdobju šlo za največji dvig minimalne plače v zgodovini oziroma od vse, kar je uveljavljen ta institut tudi pri nas. Tudi v bodoče se bomo zavzemali za povečevanje minimalne plače dokler ne bomo nenazadnje tudi ta termin opustili in se začeli pogovarjati o dostojni plači za dostojno življenje. V lanskem letu v letu 2021 je začela veljati nova formula za določitev zneska minimalne plače, ki je povezano z višino minimalnih življenjskih stroškov, kar naj bi zagotavljali, da bi se vzpostavljala pravična in pa pošteno razmerje nekako med dohodki zaposlenih in pa višino košarice minimalnih življenjskih stroškov. Se mi zdi več kot dober pa pošten namen, ki sledi temu, da bi preprečili revščino med zaposlenimi, da bi delavcem zagotovili dohodek kot sem že omenil, ki bi omogočil neko kritje osnovnih in pa tudi nekaterih nepredvidljivih življenjskih stroškov. Sedaj znesek minimalne plače se ob upoštevanju rasti teh cen življenjskih potrebščin gibanja plač in tudi gospodarskih razmer oziroma gospodarske rasti in gibanja zaposlenosti določi v razponu od 120 do 140 % minimalnih življenjskih stroškov. Taka usmeritev v bistvu ima neko jasno podlago v enem prepričanju, da tudi glede naših pogledov v razvoju gospodarstva. Mi si moramo vsi skupaj odgovoriti ali želimo v Sloveniji razvijati gospodarstvo oziroma podpirati poslovne modele, katerih konkurenčnost temelji na izkoriščanju in slabo plačanih delavcih. Mi želimo, da bi se pri nas v bistvu razvijala podjetja, ki bodo temeljila na poslovnih modelih, ki dosegajo visoko dodano vrednost, da bodo nenazadnje tudi omogočila izplačila nekih dostojnih prejemkov, ki ga zaposleni vložijo v svoj trud, znanje in pa tudi odrekanje pri svojem delu.

Sedaj neki modus operandi vsaj, kar se tiče delodajalskih organizacij, ki so se danes v celoti opravičili, ki jih tudi razume, ker morajo biti več kot zadovoljni glede na ministrovo odločitev, ki v bistvu ni naredil nič. Potrdil je minimum od minimuma, da jih danes ni je pa pri njih tako vsa leta in modus operandi je ta, da se pri vsakem dvigom te minimalne plače grozijo z nekim novim zapiranjem delovnim mest, odpuščanjem tako, da jaz sem več verjel oziroma sem bil trdno prepričan, da bo ta model, za katerega smo se dogovorili le dal toliko možnosti, da se bomo dejansko na podlagi nekih realnih podatkov lahko odločali o prejemkih tistih, ki s svojim delom prejemajo najnižje dohodke v tej državi in minister za delo, družino in socialo bi moral biti prvi garant prvi katerega ta skupina, v kateri bi morala biti ta skupina zaposlenih neko upanje v neko pravično odločitev, kar se nenazadnje zrcali skozi njegov predlog o določitvi oziroma sklepu za minimalno plačo.

Vlado večkrat poslušamo celo Slovenijo ste prilepili s plakati kako ste dobri, da smo najboljši skratka oh in sploh. Rekordno nizka brezposelnost super samo na žalost je minister to pozabil, ko se je odločil o določitvi oziroma o Sklepu za minimalno plačo za letošnje leto. Visoki dobički na drugi strani nizka brezposelnost, na drugi strani / nerazumljivo/ življenjskih stroškov. Od energije, da ne omenim od oktobra, ko smo Socialni demokrati opozorili na enormne zneske dvige zneskov, ki so vezani na energetiko se pravi plačilo položnic ob začetku kurilne sezone do danes niste storili nič na tem področju. Dvig življenjskih stroškov bom še kasneje kakšne podatke navedel so tudi v bistvu enormni sploh v zadnjem času. Nenazadnje tudi za letošnje leto je napovedana mislim, da 6,5 % rast BDP, ki pa temu predlaga narast plač niti približno ne sledi, spoštovane kolegice in kolegi, niti približno ne sledi temu. Če potegnem neko črto. Gospodarstvo torej okreva, napreduje, žal pa ne kaže nobene pripravljenosti, da bi sadove tega okrevanja v neki polni meri delila tudi s svojimi zaposlenimi to mislim, da bom več kot zgovorno kasneje tudi s podatki utemeljil. Sedaj debata, ki se razvija ne vem o tem, da je slovenska povprečna plača ni med slovensko povprečno plačo ni visoka razlika med njo in pa minimalno ter povprečno plačo. Res je ta razlika je majhna. Tudi vsak dvig minimalne plače to razliko še zmanjšuje in jaz verjamem in verjemite mi jaz sem delal kar večino svoje poklicne kariere nekaj časa pri sindikatih pa kar 16 let na kadrovskem področju na sistemu motiviranja to ni nobeden motivacijskih faktor, da ob dobrih rezultatih, da v vsem tem, kar ste navajali zaposleni ne participirajo pri tem nič. Tudi podatek, da je kar 65 % ljudi zaposlenih v Sloveniji prejema mesečno plačo, ki je nižja od povprečne plače mislim, da ni potrebna nekega posebnega komentarja. Na sploh pa vsaj, kar se tiče Socialnih demokratov želimo oziroma zagovarjamo stališče, da moramo rast plač doseči z dogovorom v okviru socialnega partnerstva to se pravi Ekonomsko socialni svet je bil v tej državi nenazadnje ustanovljen tudi to, da se bodo o vseh teh elementih, kar se tiče izplačila dogovarjali za to kompetentni. Jaz sem računal, da ne bo treba nekega večjega posega država na žalost imamo kar velike težave pri tem dogovarjanju in kot kaže bo še kar nekaj časa potrebno zakonsko urejati to materijo.

Torej višina minimalne plače, ki je bila določena 6. januarja temelji na košarici minimalnih življenjskih stroškov, katerih izračun je bil narejen tisto, kar mi skoz opozarjamo, da ni pravično, ni pošteno, ki je bil narejen davnega leta 2017 in temelji na podatkih in ocena življenjskih stroškov v letu 2016. Naše mnenje je, da bi moral biti dvig minimalne plače bistveno višji kot je 4,9 kolikor je določil minister. Iz tega razloga ministra za delo torej tudi zakasnjuje s predlogom sklepa. Pozivamo, da prvič razveljavi akt o znesku minimalne plače za leto 2022 in pa da se v skladu z Zakonom o minimalni plači uporabi določilo, ki mu omogoča, da socialnim partnerjem minimalno plačo kolikor je bilo dogovorjeno. Ob vseh teh uspehih, s katerimi se radi pohvaliti, da jo določi v višini 140 % minimalnih stroškov z vezavo seveda na davčne prepise, ki omogočajo določitev bruto zneska te predlagane minimalne plače.

Sedaj pa na tisto, kar sem rekel nekaj številk, ki jim boste težko oporekali in sicer od zadnjega izračuna minimalnih življenjskih stroškov se stroški konstantno zvišujejo, zato tisto, kar mi opozarjamo, zaradi tega ni pravičen preprosto ni pošten. Me boste težko prepričali, da nimate nobenega argumenta, da so za to relevantni podatki iz izračuna leta 2017 na podlagi stroškov iz leta 2016. Ne predstavlja to nekega korektnega in kot sem poštenega dodatka za določitev minimalne plače za leto 2022, ki bi nekako morala biti vsaj za 20 % višja od košarice minimalnih življenjskih stroškov to sem rekel, da zato tudi predlagamo, da se določi v višini 140 % minimalnih življenjskih stroškov minimalne plače.

Sedaj, če grem k podatkom trenutna višina minimalnih življenjskih stroškov znaša 613 evrov. Sedaj, če bi upoštevali inflacijo samo med letom 2017 do 2021 bi danes življenjski stroški znašali približno tam 660 pa še kakšen evrov več. Sedaj ta Zakon o socialno varstvenih prejemkih, ki sem ga že parkrat omenil, ki je podlaga za določitev teh minimalnih življenjskih stroškov v drugem odstavku 8. člena določa, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve – prosim, da me poslušate – najmanj vsake 6 let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov, kar pa ne prepoveduje na podlagi tistega, kar se dejansko dogaja v družbi na podlagi rasti življenjskih stroškov, da bi se višina minimalnih življenjskih stroškov izračunala tudi vsako leto. Trdim, da bi to moral odgovorni minister, minister, ki ga skrbi za teh par 10 tisoč zaposlenih, ki prejemamo minimalno plačo, da bi bil to odgovoren minister tudi sam brez kakršnegakoli nagovarjanja kogarkoli moral sam upoštevati.

Ravno tisti dan to se pravi mislim, da 6., 7. januarja, ko je minister za delo objavil znesek minimalne plače za leto 22 je Statistični urad Republike Slovenije objavil podatke o podražitvah hrane in pa energentov v lanskem letu. Par podatkov. Kruh in izdelki žita so se podražili za 6,3 %, mleko 7,1 %, sadje kar 12, 13,2 %, zelenjava skoraj 7 %, krompir za 25 %, obutve in oblačila za 6 %, da se sploh podatkov, kar se tiče cen energentov in pa teh storitev, ki so vezani na energente se pravi, ki jih ljudje uporabljajo seveda, kar smo sredi kurilne sezone stroški ogrevanja so narasli ne iz tako kot smo mi ocenjevali nekje okoli 40 do 50 % so nas presenetili. Pogovarjamo se o podražitvah ogrevanja za 100 ali pa še več procentov minister pa določi oziroma ne določi, drži minimum od minimuma se pravi predlaga najnižje se pravi 120 % tega. Ne zdi se mi preprosto ne pošteno, neodgovorno ne bi pa to pričakoval od ministra, ki ima med drugim v nazivu tudi delo, družino in socialne zadeve, ker s tem rešujemo v bistvu ljudje s socialnega dna tisti, ki težko preživljajo v tej družbi in kot sem rekel brez kakršnegakoli prigovarjajo bi minister moral skrbeti predvsem za te najšibkejše.

Sedaj glede na povedano jaz mislim, da sem dejstvo nekako povzel. Mislim, da tudi ni bilo neke demagogije v tej moji predstavitvi argumentov, da so v ozadju vsega tega, kar sem izvlekel in trdim sem poudaril in predstavil tudi v obliki številk bi pa pred tem mojim uvodnim delom glede na to kot sem rekel, da smo zahtevali ta sklic seja odbora že oktobra lanskega leta, ker sem pa le pričakoval, da bo pred objavo ministra v novem sklepu z višino minimalne plače pa le bil sklican tudi ta odbor seveda glede na to, da to ni bilo predlagamo nekatere popravke sklepov in sicer. Predlagamo, da se prvi predlog sklepa umakne, ker v bistvu pa se minister se je že odločil kakor se je pač odločil naše mnenje sem danes predstavil. Drugi predlog sklepa smo pa nekoliko korigirali, posodobili. Saj smo upoštevali v bistvu to, da je že bil sprejet sklep kot sem rekel oziroma akt znesek o minimalni plači za leto 22, ki je določil v višini tisoč 74 evrov, zato predlagamo pa naslednji sklep, ga bom tudi prebral: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide pozivam ministra pristojnega za delo, da razveljavi objavljeni akt znesek minimalne plače Uradni list Republike Slovenije številka 5/22 in v skladu z Zakonom o minimalni plači socialnim partnerjem predlaga določitev minimalne plače za leto 2022 v višini 140 % minimalnih življenjskih stroškov z navezavo na davčne predpise, ki omogočajo določitev bruto zneska minimalne plače.«. Tretji predlog pa ostaja v bistvu sedaj drugi ostaja enak kot se je predlagal zahtevi za sklic nujne seje odbora pa ga bom tudi prebral: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide poziva Vlado Republike Slovenije, da najkasneje v roku 30 dni pripravi in v Državni zbor posreduje spremembo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki bo določa, da se ugotavljanje nove višine minimalnih življenjskih stroškov v Republiki Sloveniji na podlagi dosedanje metodologije izvede vsako leto najkasneje do meseca novembra tekočega leta ter, da se opravi pogoj, da mora za določitev nove višine osnovnega zneska minimalnega dohodka novo izračunana višina kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov za 15 % presegati zadnjo veljavno višino kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov.«. Predlog teh omenjenih sklepov bo, če želi kolega vam predstavil, da jih tudi dobite v fizični obliki tako, da bi ta svoj uvodni del zaključil.

Še enkrat ni korektno vse, kar trdimo notri so zadaj številke. Tisto, kar je vsaj, kar se zame tiče skupina ljudi, ki si s svojim delom najtežje preživlja v tej državi to skupino ljudi smo pustili na cedilu.

Za enkrat toliko. Predsednica, hvala lepa.