Hvala lepa.

Lep pozdrav, predsedujoči! Spoštovani poslanke in poslanci, vsi ostali prisotni.

Dovolite mi najprej dve besedi okrog te priprave zakona in tudi naglice s katero smo zakon pripravljali. Prvič, ta zakon je bolj tehnične narave. Včeraj smo imeli recimo pri zakonu o kmetijskih zemljiščih bolj vsebinsko razpravo, ta zakon je pa vendarle bolj tehnično naravnan, seveda vnaša tudi nekatere vsebinske spremembe, ampak je naravnan predvsem v večjem delu naravnan predvsem v izvajanje skupne kmetijske politike v novem programskem obdobju, torej po 1. 1l 2023. Z zakonom nismo mogli pričeti prej, dokler niso bili tudi na nivoju Evropske unije sprejete vse zakonske podlage in zadnji v Evropskem parlamentu je bil zadnji dokument kot podlaga sprejet konec leta 2021 in zato smo mi takrat lahko šele formalno pričeli z vsemi postopki tega zakona. Zato se v prvi vrsti iskreno zahvaljujem vsem našim deležnikom, zbornici, mladim kmetom, zadružni zvezi, sindikatom, drugi zbornici, torej tudi zbornici kmetijsko-živilskih podjetij za hitro in učinkovito razpravo pri tem sprejemanju zakona, kajti zakon resnično želimo pripeljati do sprejetja, do konca tega mandata. Pa ne zato, ker bi se želel sam kot minister podpisati pod ta zakon, ampak zato, ker vemo, da so konec aprila volitve in po izkušnjah leta 2018, se zna sestavljanje Vlade lahko zavleči tudi do septembra, takrat se je to zgodilo in potem obstaja tveganje, da zakonska podlaga za začetek izvajanja novega programskega obdobja ne bo sprejeto do 1. 1. 2023. zato je bila ta naglica in ta želja, da to zakonsko podlago vendarle pripeljemo do sprejetja. Tudi sam kot minister verjetni si ne bi odpustil, če ne bi naredil vse kar je bilo v moji moči, da bi pravočasno pripravili vse za začetek novega programskega obdobja. Seveda odločitev je na koncu v rokah vas, spoštovane poslanke in poslanci, ampak kot sem dejal samemu sebi bi si očital, da nisem naredil vse kar je v moji moči, seveda zdaj je pa sprejem odvisen od vseh vas.

Torej, iskrena zahvala vsem, ki ste sodelovali pri tej hitri pripravi zakona, tudi moji ekipi na ministrstvu, usklajevanju z deležniki, ki je teklo izjemno hitro, učinkovito in nenazadnje tudi Zakonodajno-pravni službi, ki je nam pomagala pripraviti zdaj še boljši zakon, na kar nekaj zadev smo odgovorili tudi z amandmaji, ampak to boste verjetno vi predstavila to vaše mnenje in tudi naš odziv. Resnično hvala za to, da smo lahko pripeljali ta zakon do te mere, ki jo imamo danes, do te oblike, ki jo imamo danes skupaj z amandmaji na mizi.

Torej z izvajanjem novega – zdaj pa gremo v sam zakon v samo materijo – torej z izvajanjem novega strateškega načrta skupne kmetijske politike se določa organe upravljanja in upravljavska telesa, prenašajo se obveznosti upravičencev k označevanju vira, sofinanciranja, med ukrepe kmetijske politike se vključuje tudi ukrepe za izvajanje novega strateškega načrta SKP od 2023 do 2027. katalog stroškov se je pri izračunu upravičenega zneska podpore uporablja tudi v okviru izvajanja novega strateškega načrta, torej v novem programskem obdobju. Urejajo se tudi zakonske podlage na osnovi katere se bo uredilo področje sistema kontrol in kazni. V novem programskem obdobju bo ta sistem kontrole in sankcij urejen v nacionalnih uredbah in ne več v izvedbenih in delegiranih uredbah Evropske komisije. Zato moramo sedaj to prenesti v nacionalno uredbo. Do sedaj je bilo to v evropski.

Odslavljamo tudi nosilce kmetije, kmetijskega, torej kmetijsko gospodarstvo, člane kmetije, kmetijskega gospodarstva in prenos kmetijskega gospodarstva, predvsem zaradi uskladitve z EU predpisi in tudi zaradi že tako imenovane sankcije, ki je je bila Republika Slovenija deležna zaradi prenosov od leta 2015 naprej, prenosov kmetijskih gospodarstev. Torej, zato se, zaradi uskladitve z EU predpisi, dopolnjuje definicija nosilca kmetijskega gospodarstva in definicija kmetijskega gospodarstva. Na kmetiji za člane kmetije ni več obveznega članstva. Samostojni podjetnik, ki je registriran za kmetijsko dejavnost, ne sme biti član kmetije. Namestnika nosilca se ne vpisuje več v register kmetijskih gospodarstev in določa se tudi pogoje za prenos kmetijskih gospodarstev na novega kmeta posameznika. Podrobnosti ste verjetno pregledali že v zakonu, zato o tem prenosu ne bi zdaj preveč podrobno razlagal, če bo pa potreba, pa z veseljem.

Potem se ureja tudi sistem za spremljanje površin. V skladu s predpisi Evropske unije je nov obvezen element IAC(?) sistema, ki ga morajo vzpostaviti države članice, tudi sistem za spremljanje površin ali s kratico AMS, ki omogoča redno in sistematično opazovanje, sledenje in presojo dejavnosti in praks na kmetijskih in gozdnih površinah. Podatki, ki bodo pridobljeni z uporabo tega sistema za spremljanje, se bodo uporabljali izključno za opravljanje pregledov pri izvajanju ukrepov kmetijske politike. V povezavi s tem AMS sistemom, torej sistemom za spremljanje površin, se uvaja tudi orodje za komunikacijo s strankami, ki mu rečemo Sopotnik. Uporaba Sopotnika bo obvezna v primerih, kadar bo agencija – Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja -, v postopku odločanja o upravičenosti do sredstev, dejansko stanje ugotavljala na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin in komunikacija s strankami preko orodja sopotnik bo potekala na način, da bo stranka spremljala podatke, ki bodo pridobljeni z uporabo sistema za spremljanje površin, stranka se bo lahko izrekla o ugotovljenih dejstvih in priložila dokaze in tudi o vročanju obvestila o ugotovitvah pregleda s spremljanjem(?) in predajo(?) pripomb k temu(?) obvestilu bo omogočeno preko tega Sopotnika. Sopotnik, torej to orodje za komunikacijo s strankami ni pa, torej ta Sopotnik, ni namenjen vlaganju vlog in vročanju odločb ter sklepov in za uporabo Sopotnika ne bo potrebno imeti kvalificiran elektronski podpis.

Naj dodam morda še eno misel pri tem Sopotniku. Ta Sopotnik nam bo dejansko omogočal še eno prednost za kmetijska gospodarstva, kajti preko Sopotnika bo možno spreminjanje subvencijske vloge, tudi tekom samega leta, glede na realne podatke, podatke v realnem stanju, za primerjavo od sedaj, sedaj ko pride kontrolor na kmetijo, zgolj ugotovi, ali so prijavljene površine enake dejanskim površinam in v kolikor niso, sledijo sankcije. S tem Sopotnikom se pa lahko kmetijska gospodarstva, se bodo lahko kmetijska gospodarstva izognila nekaterim sankcijam, ker bodo lahko tekoče uveljavljale ukrepe kmetijske politike le za tiste površine, v katerih je kmetijsko gospodarstvo upravičeno.

Preko Sopotnika bo tudi vsako kmetijsko gospodarstvo se odločilo, na kakšen način želi komunikacijo z samo agencijo in še vedno dopuščamo, prvotno smo imeli v, med prvotno rešitvijo je bila, da bi omogočali samo še elektronsko komunikacijo, vendar, seveda, glede na pokritost Slovenije z internetom in tudi usposobljenostjo nekaterih gospodarjev, nosilcev kmetijskih gospodarstev, smo se na koncu odločili, da vendarle dopustimo možnost, da nekdo označi še vedno obveščanje tudi preko same pošte, navadne pošte, ne samo po elektronski obliki.

Potem, urejamo tudi še nekatere podlage za ostale strateške dokumente. Torej, poleg strateškega načrta skupne kmetijske politike, Predlog zakona ureja tudi pravno podlago za sprejetje akcijskega načrta za področje ekološkega kmetovanja in pa akcijskega načrta za delo z mladimi kmeti. Na novo se vzpostavlja tudi podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu, ki se bo pripravljalo najmanj vsako drugo leto in z njim se bo tudi sledilo trendom prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb v kmetijstvu ter prispevek kmetijstva k obnovljivim virom energije. Za izvajanje predpisov unije se določa odgovornost za zbiranje in obdelavo podatkov, potrebnih za oceno uspešnosti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal v živinoreji in iz kmetijskih tal. Ker kmetijsko ministrstvo ni strokovno usposobljeno in tudi kadrovsko in tehnično nismo opremljeni za izvajanje teh nalog, predlagamo z zakonom, da se z javnim razpisom dodeli javno pooblastilo za obdobje petih let za spremljanje teh podatkov. Potem z zakonom urejamo zakonsko podlago za določitev glav velike živine, kajti na ravni države moramo vse vrte živali spraviti na isti imenovalec, na t. i. GVŽ, o katerem tudi že zelo pogosto govorimo tudi v temu hramu demokracije. Ureja se tudi višja sila in izjemne okoliščine kot izjemo od pravil in se navaja neizčrpen seznam možnih primerov višje sile in izjemnih okoliščin.

Ena od vsebinskih sprememb, ki jo zakonom uvajamo, se tiče neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva. V obstoječem zakonu verjetno poznate, da imamo v zakonu opredeljeno Slovensko čebelarsko akademijo, ki je organizacijsko z zakonom vezana na Kmetijski inštitut, vendar na podlagi številnih razprav z deležniki na koncu ugotavljamo, da ta Slovenska čebelarska akademija s tako organizacijsko obliko kot je sedaj, na nek način ne sledi zastavljenemu cilju ali pa nameri, ki je bila pri sprejemanju zakona v letu 2018, ko je ta Slovenska čebelarska akademija tudi nastajala. Zato predlagamo, da to neformalno izobraževanje na področju čebelarstva spremenimo na način, da podelimo koncesije za to področje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva nekemu zunanjemu izvajalcu, ki je še vedno lahko tudi Kmetijski inštitut. To ne pomeni, da ne more biti, ampak gre na področje koncesije za neko časovno, mislim, da imamo petletno časovno obdobje, ki bi se lahko podeljevala ta koncesija za to izobraževanje, pri čemer naše ministrstvo ohranja tudi obveznosti za sofinanciranje te čebelarske akademije v enakem obsegu kot do delamo sedaj. Torej ne ukinjamo čebelarske akademije, samo način izvajanja spreminjamo na način, da bo tudi bolje ali pa bolj učinkovito se bodo izvajala ta neformalna izobraževanja, pri čemer računamo, da bomo lahko pokrili tudi izobraževanja predvsem za zainteresirane čebelarje iz tujine.

Potem se urejajo evidence in zbiranje podatkov v tem zakonu, torej dopolnitev nabora podatkov, ki se vodi v registru kmetijskih gospodarstev. Ureja se zakonska podlaga za pridobivanje podatkov iz evidenc drugih organov. Recimo popravlja se dostop do evidenc motornih vozil. Ureja se zakonska podlaga za omogočanje pridobivanja podatkov, potrebnih za vsakoletni izračun standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev. vzpostavljajo se evidence podatkov, ki jih bomo v zvezi z uporabo sistema za spremljanje površin, ki jih bo pridobivala agencija. Vzpostavljajo se evidence območja planin in tako naprej.

Na področju verige preskrbe s hrano v ta zakon vnašamo nekatere dodatne prilagoditve zaradi prenosa direktive v slovenski pravni red o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s hrano in pa prilagajamo, vnašamo tudi nekatere prilagoditve, ki jih potrebujemo za bolj učinkovito delovanje Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence.

V prehodnih določbah pa določamo, v kolikem času se morajo spreminjati določbe glede plačilnih rokov, uskladitve članov kmetij, potem časovna določitev vzpostavitve sistema za spremljanje površin. Določa se do kdaj, do konca leta 2025 se bo stranke obveščalo o vseh dokumentih pri komunikaciji z agencijo po navadni pošti, v kolikor stranke ne bodo izbrale nobenega od načinov obveščanja. Določen je tudi rok, do katerega deluje še vedno čebelarska akademija. Torej do konca letošnjega leta še vedno poteka čebelarska akademija v obstoječi obliki, od 1. 1. 2023 pa računamo, da preko koncesije.

Toliko na kratko, ampak kot sem že dejal, je to vseeno bolj, se mi zdi, bolj tehničen zakon z manjšimi ključnimi vsebinskimi spremembami. In z veseljem tudi odgovorim na kakšno vprašanje.