Hvala, predsedujoči.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani člani odbora in drugi udeleženci!

Pred vami je Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o spremembi uredbe št. 910/2014 in sicer, v zvezi z vzpostavitvijo okvira za evropsko digitalno identiteto. V nadaljevanju bom to poimenoval Predlog uredbe o evropski digitalni identiteti. Naj uvodoma pojasnim, da je Evropska komisija predlog tega zakonodajnega akta poslala v obravnavo 3. junija lani, pri čemer se je Predlog uredbe o evropski digitalni identiteti začel obravnavati v okviru Predlog uredbe o evropski digitalni identiteti začel obravnavati v okviru pristojne delovne skupine sveta, to je to torej, za telekomunikacije in informacijsko družbo. V okviru slovenskega predsedovanja Sveta EU, pa je bilo zaključeno prvo branje tega predloga.

Predlog uredbe o evropski digitalni identiteti uresničuje politično zavezo Evropske unije, da je potrebno širše uveljaviti zaupanja vredne in varne rešitve elektronske identifikacije državljanov, ki bi bile na voljo vsem državljanom v Evropski uniji in bi v zadostni meri ščitile njihove osebne podatke. Cilj je tudi njihova široka uporabnost, tudi v zasebnem sektorju in celo pri uporabi pri velikih platformah. Predlog torej odpravlja pomanjkljivosti dosedanje zakonodaje na tem področju, tako imenovane evropske uredbe EIDAS, ter upošteva tudi tehnološki napredek, ki vemo, da je na področju informacijskih tehnologij izredno hiter. Uvaja v bistvu evropsko denarnico za digitalno identiteto, ki jo bodo morale svojim državljanom omogočiti vse države članice. Predlog s tem odpravlja pomanjkljivost dosedanje ureditve, pri kateri je bila odločitev vsake države članice, kdaj in če sploh, svojim državljanom omogoči sredstva elektronske identifikacije, s pomočjo katere lahko dostopajo do elektronskih storitev v drugih državah Evropske unije.

Na področju storitev zaupanja, predlog tudi krepi varnost kvalificiranih ponudnikov storitev zaupanja. Predlagana zakonodaja, kot odgovor na ta hiter tehnološki napredek, širi tudi nabor storitev zaupanja. Tako opredeljuje zahteve za kvalificirano storitev za upravljanje naprav, za ustvarjanje elektronskega podpisa in žiga na daljavo, storitve za elektronsko potrjevanje atributov, ter elektronskega arhiviranja na ravni Evropske unije. Tako predlog tudi izpostavlja okvir za storitve zaupanja za ustvarjanje in vzdrževanje elektronskih evidenc in hkrati tudi uvaja obveznost za ponudnike spletnih brskalnikov, da sprejemajo kvalificirana potrdila za »avtentikacijo« spletišč in prikažejo podatke o identiteti spletnega mesta v okolju brskalnikov(?).

Skladanje z drugimi sektorskimi politikami, ki temeljijo na uporabi elektronskih identitet, elektronskega potrjevanja atributov in drugih storitev zaupanja in to vključuje uredbo EU o enotnem digitalnem portalu, torej uredba SDG, zahteve, povezane s preprečevanjem pranja denarja in bojem proti financiranju terorizma, tretjič, pobude za izmenjave socialno varnostnih poverilnic za digitalno vozniško dovoljenje na primer, za digitalne potne listine na primer in druge pobude za zmanjšanje upravnega bremena za državljane in podjetja, ki bodo lahko potem v celoti izkoriščale možnosti, zagotovljene z to uredbo, tako v javnem in zasebnem sektorju, tako lokalno kot tudi čezmejno.

Torej, izpostavil bi na kratko samo nekatere razloge, zakaj Republika Slovenija v bistvu podpira to uredbo o evropski digitalni identiteti in sicer vsakemu v svoji državi bo omogočena elektronska identiteta, ki pa bo priznana povsod v Evropski uniji, tako za spletno in kot tudi za ne spletno uporabo. Z uvedbo evropske denarnice za digitalno identiteto se absolutno strinjamo. V bistvu jo želimo celo pospešiti, saj temelji na skupnih standardih in bo izkazovala skladnost skozi postopke neodvisne presoje. Podpiramo, da je za izdajanje evropske denarnice za digitalno identiteto odgovorna vsaka država članica. To je tudi skladno z našo nacionalno zakonodajo, ki ureja to področje, se pravi Zakon o elektronskih identifikacijah in storitvam zaupanja (ZEISZ)(?).

Pomembno je, da bo za čezmejno priznavanje elektronskih identitet zavezana ne samo javna uprava, temveč tudi ločena področja zasebnega sektorja in celo velike platforme, povsod tam, kjer je zahteva po zanesljivi »avtentikaciji«. Hkrati si tudi prizadevamo, da bo ta tehnična rešitev evropske denarnice za digitalno identiteto tehnološko nevtralna in s tem tudi dostopna vsem državljanom Evropske unije, se pravi, da ne bo neka rešitev predpisana, ampak da ima vsaka članica možnost svoje implementacije, seveda, po standardih.

Hkrati bodo državljani, ki zaradi različnih razlogov ne bodo imeli dostopa do pametnih mobilnih naprav in s tem evropske denarnice za digitalno identiteto, lahko uporabljali enakovredna sredstva elektronske identifikacije. Med novimi predlogi storitev zaupanja podpiramo predvsem predlog uvedbe nove kvalificirane storitve za upravljanje sredstev za elektronski podpis in elektronski žig na daljavo ter kvalificirane storitve za elektronsko arhiviranje e-dokumentov.

In še zadnja točka(?). Zaradi izrazite horizontalne narave predloga uredbe, bomo veliko pozornost namenili usklajenosti z ureditvami na različnih področjih, v katere posega ta uredba, predvsem na področje varstva osebnih podatkov in kibernetske varnosti. Zdaj, zadeva je pripravljena bila na Ministrstvu za javno upravo, ko je bil še direktorat za informacijsko družbo pri njih. Zdaj je prešel letos na Službo za digitalno preobrazbo. Glede finančnih posledic, pravijo še vedno na MJU, da jih še ni mogoče oceniti. Po mojih izkušnjah, ko smo tudi zdaj za to elektronsko identiteto, ki prihaja na osebni, biometrični osebni izkaznici z 28. 3. Bo to nekaj milijonov, pač ta / nerazumljivo/, da se bo vzpostavil pri nas in zaživel. Celotna zadeva je pa bila usklajena z dvanajstimi resorji, vključno z IP-jem; informacijsko pooblaščenko. Brez pripomb pa so bili štirje, štiri ministrstva in sicer, velika ministrstva, MORS, MIZŠ, MGRT in MDDSZ.

Tako da, spoštovani, predlagam, da predlog podprete.

Hvala.