Hvala lepa predsedujoča. Lep pozdrav vsem!

Strokovna služba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije predlogu nasprotuje. V našem pisnem mnenju so podrobneje razdelani naši argumenti. Danes bi se osredotočila na tistih nekaj najbolj poglavitnih. Začela bom pa takole. Lahko je vpeljevati razbremenitve gospodarstvu, če bo račun za to plačan iz sosedove denarnice. In predlog, ki je danes na mizi, bo stal sosedovo denarnico približno 100 milijonov letno. In to niso neka imaginarna sredstva, to je denar iz skupne vreče, iz skupne blagajne obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki v zadnjih letih že močno zajeda v sredstva Zavarovalnice za zdravstvene storitve, za učinkovita nova zdravila, za moderne medicinske pripomočke. Če smo v letu 2015 za nadomestila plače namenili še 246 milijonov, smo lani dosegli pol milijarde. Res je, zato je nekaj objektivnih razlogov, imamo visoko zaposlenost, kar pomeni, da seveda potreba po bolniškem staležu je večja. Dvig plač se rezultira v višjih osnovah za nadomestilo in tudi Covid nadomestila so tista, ki so seveda v zadnjih dveh letih močno povzročila dvig stroškov za nadomestila plače.: Ampak vendarle, na zavodu menimo, da je segment razdelitve bremen med delodajalci in zdravstveno zavarovalnico primerljiv z evropskimi sistemi. Vrsto razbremenitev je že v trenutni zakonodaji. Kot rečeno prej, izolacije, torej vsa bolniška nadomestila, če pride do nalezljivih bolezni, krije že sedaj obvezno zdravstveno zavarovanje. V letu 2020 smo tako pokrili nadomestila plače za 700 tisoč izgubljenih dni zaradi koronavirusa, lani smo presegli milijon 200 tisoč izgubljenih delovnih dni iz naslova Covid okužb. Tudi nega za otroke se plačuje od prvega dne dalje že iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in to pride več kot 30 milijonov letno, krvodajalstvo, spremstvo, pogoste pa še vedno kratkotrajne bolniške odsotnosti tudi od 120 dni naprej preidejo v breme zdravstvene zavarovalnice. In ravno vse te razbremenitve so v zadnjih letih zamenjale delež koliko izgubljenih dni zaradi bolniškega staleže krijejo delodajalci in koliko zdravstvena zavarovalnica. V letu 2008 je OZ blagajna krila 45 % izgubljenih delovnih dni, v letu 2020 že skoraj 58 %, kar pomeni, da se je trend prevzemanja vedno večjega števila izgubljenih delovnih dni v breme zdravstvene blagajne očiten.

Preden bomo lahko kot strokovna služba tak ali podoben predlog podprli, bi res želeli celovito prenoviti sistem priznavanja bolniškega staleža in tudi same pravice do nadomestila plače. Samo nekaj anomalij. Poleg Bolgarije smo edina država z neomejenim trajanjem bolniškega staleža. Kako lahko govorimo, če imamo skoraj 2 tisoč posameznikov, ki je v bolniškem staležu več kot 3 leta, da govorimo še o, še vedno o začasni nezmožnosti za delo. Rekorder je v bolniškem staležu že več kot 12 let.

Naprej. Nadomestila plače nimamo omejenega navzgor. V preteklem letu smo imeli primere, ko smo posamezniku izplačali več kot 20 tisoč evrov nadomestila za en mesec. Višina nadomestila se z daljšim trajanjem bolniškega staleža celo dviguje, kar je zelo neprimerno z evropskimi sistemi kjer se z daljšim trajanjem bolniškega staleža nadomestilo pada. In po drugi strani seveda, pacienti, zavarovanci želijo ostati v sistemu zdravstvenega zavarovanja, ker so prejemki iz invalidskih upokojitev ekstremno nizki in to razmerje je seveda preveliko. V tej hiši sprejemate pokojninske reforme, podaljšujete upokojitveno starost, ampak očitno se nismo dovolj pogovarjali ali pa bili dovolj pozorni kot družba na prilagajanje delovnih mest starajoči družbi. Nam so se od leta 2015 izdatki za nadomestila plače v skupini nad 60 let povečali za 300 %. Delavci dobivajo dodatke, če ostanejo aktivni na trgu dela tudi potem, ko dosežejo, izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, ampak kaj, če potem take zaposlene dobivamo v bolniško blagajno. Ali so ti res aktivni a trgu dela ali ne bi za njih morala poskrbeti pokojninska blagajna? In v končni fazi, jaz bi tukaj opozorila še na medicino dela, kot specializacijo, ki jo imamo še vedno izven mreže in ki je ne vključujemo v sistem hitrega vračanja na delo. Druge države imajo predvsem svoje napore vlagajo, da se aktivno začnejo s staležniki ukvarjati pri dveh, treh mesecih odsotnosti iz dela, ker zavarovance, ki jih bomo odtujili od trga dela za eno, dve leti, ti so skoraj za trg dela že izgubljeni.

Spoštovani! Jaz bi res prosila za razmislek kaj vse se v zdravstveni blagajni nalaga z različnimi novelami, s sindikalnimi dogovori kjer se seveda pričakuje, da bomo to pretopili v cene zdravstvenih storitev. To pomeni več denarja za enako, jaz se celo bojim, da za manj, manjši obseg zakupljenih zdravstvenih storitev in manj sredstev za zdravstveno storitev pomeni logično povečanje že tako nedopustnih čakalnih dob. Pri tem bi opozorila, da zdravstvena zavarovalnica nima neke sistemske proračunske varovalke za pokrivanje izgub: ali pa za pokrivanje povečanih potreb tako kot to ima pokojninska blagajna.

Spoštovane poslanke in poslanci! Jaz predlagam, da zakon zavrnete, ker ne prinaša nič dobrega za zavarovane osebe.

Hvala lepa.