Hvala gospa predsednica. Spoštovane kolegice in kolegi!

Ta Predlog zakona je v bistvu sprememba in dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je vezan na Zakon o delovnih razmerjih katerega smo prej komaj obravnavali. V glavnem, predlog zakona skrajšuje obdobje nadomestila za bolezen oziroma poškodbe: ki se izplačujejo v breme delodajalca v sedanjih 30. delovnih dni na posamezno odsotnost dela na 20 dni za posamezno odsotnost. Enako velja za obdobje v katerem samostojni zavezanci sami nosijo breme stroškov zaradi začasne nezmožnosti za delo zardi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. Menimo, da je čas bolniške odsotnosti delodajalca ali samostojni zavezanec tako ali tako že izpostavljen dodatnim stroškom in tveganju izgube prihodkov. V kolikor gre za samostojnega zavezanca, je izguba prihodkov dejstvo. Ravno v teh kriznih časih se je izkazalo kako pomembno je, da se posameznikom zagotovi nadomestilo v času bolniške odsotnosti zato, da jim bodo zagotovljeni vsaj primerljivi prilivi kot bi jih imeli, če bi praktično delo opravljali. Tozadevno je tudi država skozi svoje interventne ukrepe omogočila, da se nadomestilo od prvega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe krije iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V letu 2019 je bilo 785 tisoč 803 primerov absentizma iz naslova bolezni in poškodbe / nerazumljivo/, za katere je nadomestila plačeval delodajalec. Iz istega naslova je zavod absentizem pokrival s 60 tisoč primerov približno, vendar je čas absentizma v breme zavoda daljši od absentizma v breme delodajalcev. Primerjalno-pravni pregled držav Evropske unije kaže, da delodajalci v Sloveniji plačujejo višje nadomestilo, to je 80 % plače delavca kot v ostalih državah. Na primer v Avstriji znaša nadomestilo 50 %, na Češkem 60 % povprečne plače, na Madžarskem pa 70 % povprečne plače, v Nemčiji 70 %. Poleg tega je v Sloveniji delodajalec zavezan k plačilu dlje časa, na primer 30 dni, med tem, ko se na Češkem nadomestilo v breme delodajalca izplača manj kot 14 dni in na Madžarskem 15 dni, v Italiji celo 3 dni. V Estoniji pa prvi teden odsotnosti ni nadomestila, nato gre v breme države. Finančne posledice za zdravstveno blagajno so ocenjene nekako v višini 35 milijonov evrov letno. Vsekakor menimo, da bodo dolgoročno finančne posledice manjše še od pričakovanih, ker bo sprememba zakona pozitivno vplivala za samostojne zavezance, ki ne bodo tehtali med materialno eksistenco in lastnim zdravjem zaradi česar bodo dolgoročno gledano lahko opravili več dela, kar bo rezultiralo z večjimi prihodki katerih del je vsekakor delež tudi državni proračun. Predlagana sprememba bo pozitivno vplivala tudi na konkurenčnost naše države in bo pritegnila nove vlagatelje, s tem pa zagotovila nova delovna mesta, posledično večje prihodke v državni proračun. Predlog zakona prinaša dolgoročne pozitivne posledice za gospodarstvo in za ljudi, za zdrave ljudi. Predlog zakona bo pozitivno vplivalo na področju uživanja socialnih pravic samostojnih zavezancev, ki ne bodo več prisiljeni v skrajševanje bolniškega staleža. Predlog zakona bo pozitivno vplival na zmanjšanje prekarnega dela, saj se bodo delodajalci lažje odločali za redno zaposlitev v kolikor bo za njih breme delavca manjše, vsaj iz naslova nekoliko krajšega nadomestila za bolniško odsotnost, glede na razbremenitev gospodarstva bo Slovenija v primerjavi z zgoraj naštetimi državami Evropske unije izboljšala svojo konkurenčnost. Toliko z moje strani.

Hvala predsednica.