Spoštovana gospa predsednica, spoštovane članice in člani odbora.

Naj takoj uvodoma poudarim, da Vlada Republike Slovenije razpisa posvetovalnega referenduma o sprejemu predloga Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju – OCCAR o upravaljanju programa Boxer s strani OCCAR ne podpira. Ključni razlogi.

Predmet odločanja je na predlaganem posvetovalnem referendumu določen nejasno in zavajajoče. Nejasno vprašanje je v nasprotju z načelom pravne države in tudi s samim bistvom referenduma kot oblike neposrednega odločanja državljanov, na katerem morajo biti volivci natančno seznanjeni z vsebino vprašanja, o katerem glasujejo. Iz vprašanja namreč izhaja, da predlog zakona predvideva nakup 45 bojnih kolesnih vozil 8x8 boxer v skupni vrednosti najmanj 412 milijonov evrov, kar ne drži in zato ni skladno z načelom jasnosti in določnosti, saj predlog zakona tega ne ureja. Zakon namreč v 1. členu določa, da se ratificira sporazum med Vlado Republike Slovenije in Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju OCCAR o upravljanju programa Boxer s strani OCCAR, s katerim se vzpostavlja pravna podlaga za upravljanje programa Boxer za Republiko Slovenijo s strani organizacije in opredeli pogoje njunega sodelovanja v programu. Kot je bilo tudi na tem odboru že večkrat pojasnjeno, sklenitev sporazuma za Republiko Slovenijo ne prinaša neposrednih finančnih posledic, saj vzpostavlja pravno podlago za sodelovanje Republike Slovenije z OCCAR v programu Boxer. Neposredne finančne posledice bodo nastale s sklenitvijo izvedbenih aktov za nakup vozil boxer, in sicer memoranduma o soglasju za program Boxer, programske odločitve, predvsem glavne pogodbe z dobaviteljem nemškim podjetjem Artec. Poleg tega, da preldog zakona o ratifikaciji sporazuma, kot že rečeno, ne predvideva 45 vozil 8x8 s skupni vrednosti najmanj 412 milijonov evorv, pa so podatki o vrednosti projekta nabave bojnih vozil 8x8, ki jih navaja predlagatelj v predlogu referendumskega vprašanja in skozi celotno obrazložitev, netočni in zavajajoči. Vlada Republike Slovenije je v pobudi za sklenitev sporazuma, ki jo je poslala v Državni zbor in jo je dne na 95. seji 9. 11. 2021 obravnaval in potrdil Odbor za zunanjo politko v točki 7. Ocena finančnih sredstev potrebnih za izpolnitev sporazuma in način njihove zagotovitve med drugim zapisala, citiram: »Ocenjena vrednost projekta v potrjeni investicijski dokumentaciji, ki vključuje stroške nakupa 53,« ponavljam 53 vozil boxer, »ustrezno logistično podpor, rezervne dele, vzdrževanje in orodje, integracijo sistemov, testiranje, usposabljanje, dokumentacijo, prevzeme, bojne komplete streliva, simulatorje, soudeležbo pri razvoju in administrativne stroške, je 412 milijonov evrov z DDV. Podrobneje bodo predvideni stroški in način zagotovitve finančnih sredstev za njihovo plačilo opredeljeni ob obravnavi zgoraj navedenih izvedbenih aktov. Ministrstvo za obrambo bo v prvi fazi predvidoma sklenilo pogodbo z nemškim podjetjem Artec za nakup 45 bojnih vozil pehote 8x8 z nameščenim topom 30 milimetrov«. Večkrat je bilo že pojasnjeno, da je naša namera, da se kupi torej 45 vozil boxer in ne 53 kot jih je predvideno v investicijski dokumentaciji. Tako, da se pričakuje, da bo ponudba, ko jo bomo prejeli, sorazmerno nižja. Kljub vsem pojasnilom pa predlagatelj še naprej ponavljajoče navaja zavajajoče podatke, in sicer 45 vozil za 412 milijonov evrov.

Referendum bi bil prav tako v nasprotju s temeljnimi strateškimi dokumenti Republike Slovenije na področju obrambe in varnosti. Referendum bi lahko tudi negativno vplival na izgradnjo potrebnih zmogljivosti slovenske vojske za odpravljanje ponavljajoče se ugotovljenega negativnega stanja ob ocenjevanju njene pripravljenosti. Dolgoročni in srednjeročni razvojno-usmerjevalni in načrtovalni dokumenti na področju obrambe, predvsem srednjeročni obrambni program Republike Slovenije 2018-2023 in resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljenosti slovenske vojske do leta 2025 iz leta 2010, predvidevajo opremljanje slovenske vojske s temi vozili kot temeljno platformo za izgradnjo srednje bataljonske bojne skupine slovenske vojske. Skladno z določili Bele knjige o obrambi Republike Slovenije je srednja bataljonska bojna skupina, predstavlja jedro zmogljivosti in modernizacije slovenske vojske. Njeni ključni gradniki so kolesna oklepna vozila z ustrezno ognjeno močjo ter balistično in protiminsko zaščito posadke. Upoštevaje načela enotnega nabora sil je srednja bataljonska bojna skupina namenjena zagotavljanju nacionalne obrambe in izpolnjevanju mednarodnih obveznosti Republike Slovenije.

V zvezi z očtiki predlagatelja, da investicija v srednjo bataljonsko bojno skupino ni upravičena, ker Republika Slovenija ni srednjeročno vojaško ogrožena in investicija ni namenjena obrambi države, temveč Republika Slovenija sledi diktatu zavezništva oziroma najmočnejših držav članic zavezništva in njihove vojaške industrije v zasledovanju imperialističnih ciljev, ter da vlada s tem ne uresničuje nobenega javnega interesa, pojasnjujemo, da je obramba države ena ključnih funkcij države, ki je povezana z zagotavljanjem njenega obstoja in suverenosti pa tudi z delovanjem za ohranjanje miru in posledično varnosti za vse njene prebivalce. Pomen zagotavljanja obrambe države izhaja tudi iz Ustave Republike Slovenije. Namen obrambe države je zagotoviti nedotakljivost in celovitost državnega ozemlja, kar prav tako izhaja iz Ustave Republike Slovenije. Ministrstvo za obrambo je dolžno tem usmeritvam slediti. Naj dodam, da je odločitev za vstop v Nato in s tem za sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe temeljila na politični odločitvi dodatno podprti tudi na referendumu o vstopu Republike Slovenije v zavezništvo, za kar je glasovalo 66,08 % volivcev, ki so se udeležili tega referenduma. To je nedvomno podkrepilo legitimnost politične odločitve in vseh političnih odločitev, ki so tej sledile. Vse odločitve o vstopu in o zavezah je sprejel Državni zbor, ki je ratificiral tudi severnoatlantsko pogodbo in odločanje o izvrševanju obveznosti prevzetih s to pogodbo. Zato pomeni zgolj realizacjo s strani Republike Slovenije sprejetih zavez in je posledica predhodnih odločitev Državnega zbora. S pristopom k severnoatlantski pogodbi je Republika Slovenija izrazila svojo privolitev, da jo pogodba mednarodnopravno veže. Z njeno ratifikacijo je postala tudi del notranjepravne ureditve Republike Slovenije. To ne pomeni, da nimamo več obveznosti, da primarno z lastnimi sredstvi zagotavljamo lastno obrambo. Ključni gradnik obrambe države v smislu njene obrambne sposobnosti in zmogljivosti je pripralvjenost, opremljenost ter kadrovska popolnjenost slovenske vojske, ki mora biti takšna, da je v vsakem trenutku, tudi v miru sposobna odvračati napad, braniti neodvisnost in celovitost države ter sodelovati v sistemu kolektivne obrambe. Glede na navedeno je nerelevantna navedba predlagatelja, ki ocenjuje varnostne razmere in ogroženost države v današnjem okolju, da Republika Slovenija trenutno ni vojaško ogrožena.

V zvezi z očitki predlagatelja o netransparentnosti nakupa boxer in sumljivi rasti cene vlada najprej pojasnjuje, da je opremljanje slovenske vojske s temi vozili kot temeljno platformo za izgradnjo srednje bataljonske bojne skupine slovenske vojsko načrtovano v vseh dolgoročnih in srednjeročnih razvojno-usmerjevalnih in načrtovalnih dokumentih na področju obrambe, ki jo je sprejela vlada oziroma Državni zbor skladno z vsemi predpisi in postopki. Glede sumljive navedbe rasti cen projekta pa je potrebno pojasniti, da predstavljene vrednosti, ki jih predlagatelj navaja v pobudi, niso primerljive, saj se nanašajo na različno število vozil, različno blago oziroma storitve, ki jih posamezna vrednost vključuje, vrednosti z DDV-jem oziroma brez DDV-ja in tako naprej in tako naprej. Kot je bilo že pojasnjeno, iz investicijskega programa izhaja, da je ocenjena vrednost 412 milijonov evrov. Ocenjena vrednost poleg nakupa 53 vozil vključuje tudi stroške vezane na usposabljanje, vzdrževanje, dokumentacijo, integracijo sistema, testiranje, vrednotenje in prevzeme, simulatorje, rezervne dele, strelivo ter povračilo razvojnih stroškov in upravljanje projekta. Povprečna srednja vrednost nakupa 53 vozil 8x8 v investicijskem programu iz leta 2020 znaša 5,7 milijonov evrov z DDV-jem. Podatki iz izdelane investicijske dokumentacije, ki temeljijo na predhodni analizi trga in transparentnem prikazu posameznih stroškov projekta, so v tej fazi projekta edini relevantni za podajanje ocenjene vrednosti projekta. Glede na to, da bo ministrstvo kupilo 45 vozil, kar je manj kot je predvideno v investicijski dokumentaciji, pa bo predvidoma tudi znesek posledično nižji kot pa je predviden v investicijskem programu. Ponovno poudarjam, da bo končna vrednost posameznih vozil znana šele po usklajevanju z OCCAR in drugimi državami ter da so zneski, ki jih v pobudi navaja predlagatelj, zavajajoči.

Spoštovana predsednica, naj zaključim. Vlada predloga za razpis posvetovalnega referenduma tako iz procesnih razlogov, predvsem pa iz vsebinskih razlogov ne podpira, saj meni, prvič, da je referendumsko vprašanje oblikovano nejasno in zavajajoče, in drugič, namen referenduma pa je v jasnem nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi ter prav tako z mednarodnimi sprejetimi obveznostmi Republike Slovenije. Prav tako je v nasprotju z temeljnimi strateškimi dokumenti Republike Slovenije na področju obrambe in varnosti. referendum bi lahko zelo negativno vplival na izgradnjo potrebnih zmogljivosti slovenske vojske za odpravljanje nezadostnega stanja ugotovljenega ob ponavljajočih ocenjevanjih njene pripravljenosti.

Najlepša hvala.