Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi in spoštovani gostje, en lep pozdrav vsem. (pove pozdrav še v italijanščini)

Bom zelo kratek. Tukaj se danes že četrtič pogovarjamo o Zakonu o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Mislim, da smo povedali marsikaj. Sam sem že na prvem odboru Državnega zbora, torej na Odboru za izobraževanje, nekako povedal in pariral in nekako dal ustne dokaze, pa tudi ustavne in zakonske dokaze, da vse kar je bilo povedano proti vsaki besedi, ki je napisana v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja so same nepravilnosti.

Kot prva stvar gremo uresničevati eno ustavno pravico iz 64. člena Ustave, ki ni bila v bistvu v celoti nikoli uresničena. Je pa bila delno uresničena. Ker od leta 2018 so se izpiti za vse učitelje in strokovne delavce, ki so se zaposlovali v naših vzgojno-izobraževalnih zavodih in niso imeli pogoje, da bi se zaposlili, so se že do leta 2018 izvajali izpiti na Zavodu za šolstvo, Območna enota Koper, v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje. Tako da tukaj ni nobene novosti.

Ko pa govorimo o materinem jeziku, tu lepo na dolgo in široko, sem povedal že najmanj trikrat, to je prvi jezik, ki ga ena narodna skupnost oziroma ena skupina, govorimo na nivoju Slovenije, jezik 1 v Sloveniji je slovenski jezik, potem imamo pa jezik 2 in potem so tuji jeziki. Tuji jeziki je ono kar smo slišali malo prej, da so edini, ki so kategorizirani po kakovosti v Evropi. Res je. Imamo šest kategorij od A1, A2 v B1, C1, C2, ampak tuje jezike. To je sprejel Svet Evrope, da bo lažje nekako dajati potrdila glede znanja tujih jezikov na celem evropskem področju.

Če se pogovarjamo o slovenskih šolah v Sloveniji, ko se gre delati strokovne izpite, sigurno ne sprašujejo o znanju slovenščine po (nerazumljivo) kategorizacije. Jaz vam povem, učitelji, ravnatelji naših šol mi povedo, da je izredno zahteven strokovni izpit v slovenskih šolah in zelo visoko znanje slovenskega jezika je zahtevano.

Seveda tukaj je zahtevano tudi znanje slovnice, lingvistike in še kaj, literature pa ni. In to, kar je v našem zakonu je čisto možno, ker smo mi rekli, da bomo izvajali izpit na ravni L1, torej učnega italijanskega jezika ali tako rečeno materin jezik, lahko ga kličemo z vsemi tremi imeni, na osnovi kataloga za izpite mature na splošnih gimnazijah. To pomeni, da v bistvu isti nivo torej ker je v slovenskih šolah, bi moral biti tudi pri nas. Seveda v našem katalogu je res notri literatura, torej književnost, ampak v pravilniku, ki ga imamo še za pripraviti in za posodobiti v samem pravilniku se napiše, da ko tako kot v strokovnih izpitih za slovenske šole, ko ni književnost tudi za izpite z znanjem italijanskega jezika na nivoju prvega jezika oziroma našega jezika oziroma učnega italijanskega jezika ni potrebno vedeti literaturo oziroma književnost.

Tako da ta problem mislim, da je problem, ki ne obstaja. In ostale težave tudi vse nepravilnosti, kar so bile rečene smo imeli odgovore, lepo na široko in dolgo smo povedali, ma očitno oni, ki nočejo slišati ne sliši. Ta zakon je bil, predlog zakona je bil pripravljen tako kot sem že večkrat omenil z našimi ravnatelji. Vsi ravnatelji so bili prisotni na vseh sestankih. Bili so prisotni vsi naši pedagoški svetovalci na vseh sestankih. Bili so prisotni profesorji na italijanistiki, Univerze na Primorskem, na vseh sestankih. Jaz sem bil pa tudi prisoten na vseh sestankih in tudi predsednik obalne italijanske samoupravne narodne skupnosti.

Tako da ta zakon so spremenili, da bi uresničili Ustavo, torej 64. člen glede svojega jezika oziroma prvega jezika oziroma učnega italijanskega jezika skupaj s strokovnjaki. Strokovnjaki so ga pripravili in pomagala nam ga je pripraviti Vlada Republike Slovenije s sodelovanjem ministrice Simone Kustec. In to, kar imamo na mizi je najboljši produkt, kar lahko italijanska narodna skupnost si lahko v tem trenutku privošči, da bi obdržala visoko kakovost znanja strokovnega znanja jezika italijanskega jezika v naših šolah.

Tako da jaz tukaj seveda apeliram na vse poslance, da glasujejo ponovno za zakon, tako da potem seveda iz odbora se bo šlo tudi v na plenarno sejo v Državnem zboru in upam, da bomo tudi tam dobili 46 glasov, ker zakon je velika ne bom rekel edinstvena prilika, ampak velika prilika za izboljšanje kakovosti učnega procesa v italijanskih šolah. Hvala.