Spoštovani, hvala za besedo. Višje sodišče v Mariboru je prekinilo postopek izvršbe in zahtevalo presojo ustavnosti tretjega odstavka 169. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, saj meni, da navedena določba v delu v katerem izključuje možnost pritožbe prekomerno posega v dolžnikov ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva. Tako, kot zakonodajno pravna služba Državnega zbora tudi Vlada Republike Slovenije meni, da je zahteva za oceno ustavnosti neutemeljena in pa da veljavna ureditev tretjega odstavka 169. člena ZIS ni v neskladju z Ustavo. Dolžnik lahko namreč v skladu z prvim odstavkom 169. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju predlaga, da naj sodišče namesto izvršbe na nepremičnine dovoli drugo sredstvo izvršbe ali pa naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, kot je bila določena v samem sklepu o izvršbi. Tretji odstavek 169. člena v izpodbijanem delu tudi določa zoper sklep, ki ga sodišče po določenem postopku izda o navedenem dolžnikovem predlogu ni pritožbe. Ustavno sodišče je že presodilo, da v izvršilnem pravu, drugače kot v materialnem civilnem pravu ne gre za to, da bi moral zakon pri vsebinski ureditvi tega pravnega področja zagotoviti ravnovesje položajev stran. Namen izvršilnega postopka je, skladno seveda za ustavno zahtevo po učinkovitosti pravice do sodnega varstva, zagotoviti, to izpolnitev obveznosti, ki praviloma izhaja iz pravnomočne sodbe. Glede na to, pa je nujno, da mora zakon prvenstveno upoštevati interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe in s tem dokončna uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva. V postopku izvršbe mora sodišče postopati hitro, na podlagi vlog in tudi drugih pisanj, narok pa, kot vemo, opravi le izjemoma. Izvršba mora biti učinkovita in opravljena brez zavlačevanja. Zaradi drugačne narave postopka in pa nesimetričnega položaja strank se tako same odločitve sodišča, kot tudi pravna sredstva v izvršilnem postopku močno razlikujejo od pravnih sredstev v pravdnem postopku. Vlada meni, da je z veljavno ureditvijo varstvo dolžnika, ki izhaja iz ustavnega načela socialne države tudi ustrezno zagotovljeno. V zvezi z opozorili vlagatelja v zahtevi za oceno ustavnosti o varstvu nepremičnine, ki je dolžnikov dom, pa je treba upoštevati tudi, da je bil ZIS z zadnjima dvema novelama dodatno dopolnjen z številnimi varovalkami ravno na tem področju. Tako z novelo ZIS-L v letu 2018, kakor tudi z zadnjo novelo ZIS-N v letu 2021. Konkretno gre pri noveli ZIS-L za določbe, ki omogočajo dodatno varstvo dolžnika v primerih, ko teče izvršilni postopek na nepremičnino, ki je torej dolžnikov dom zaradi izterjave očitno nesorazmerne terjatve. Novela ZIS-N pa je olajšala položaj dolžnika še v naslednji fazi postopka pri izvršbi za izpraznitev in pa izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom. Vlada meni, da je treba pravico do pravnega sredstva obravnavati skupaj z ostalimi ustavnimi procesnimi jamstvi, zlasti pa z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja in da ni treba dodatno vključevati presoje višjega sodišča za vse primere nepremičninske izvršbe ob tem, da zakon že zagotavlja osebno varstvo nepremičnine, ki predstavlja dolžnikov dom, tako v primerih, ko bi bilo izvršbo mogoče preprečiti zaradi razmeroma nizke vrednosti terjatve, kot tudi v nadaljnjih korakih izvršilnega postopka. Dejstvo, da zoper sklep o določitvi drugega sredstva izvršbe ni pritožbe tako ne predstavlja posega v dolžnikovo pravico do pravnega sredstva, saj dolžnikov predlog dovolitev drugega sredstva izvršbe že sam po sebi predstavlja posebno pravno sredstvo. Dolžnik lahko namreč navedeni predlog poleg tega v skladu s sodno prakso uveljavlja tudi še naknadno, do oprave naroka za prodajo stvari, sodna praksa pa tudi dopušča, da se tovrstni ugovori in pa tehtanje uveljavlja tudi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Veljavna ureditev, ki torej ne dopušča še samostojne pritožbe zoper sam sklep o določitvi drugega sredstva oziroma predmeta izvršbe ni v neskladju z ustavo, saj bi se s tem še dodatno podaljšalo in s tem poseglo v upnikovo ustavno pravico do sodnega varstva v fazi postopka v kateri še ne pride do unovčenja premoženja in s tem posledično še pred samim potencialnim prisilnim posegom v položaj dolžnika. Hvala.