Predsednik, hvala za besedo. Na podlagi 13. člena Zakona o Državnem zboru in 1. odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora je Zakonodajno-pravna služba pripravila mnenje k omenjeni zahtevi in zdaj jaz bi ga mogoče predstavila čisto na kratko, glede na to, da je mnenje precej obširno in ste ga tudi vsi prejeli že v pisni obliki. Višje sodišče v Mariboru je na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču s sklepom prekinilo pritožbeni postopek v izvršilni zadevi do odločitve Ustavnega sodišča in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti tretjega odstavka 169. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Predlaga, da Ustavno sodišče navedeno določbo v delu, da zoper sklep ni pritožbe razveljavi iz razloga neskladnosti z Ustavo Republike Slovenije. Vlagatelj zahteve namreč meni, da ureditev iz tretjega odstavka 169. člena Zakona v delu, ki dolžniku odvzema pravico do pritožbe prekomerno posega v njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena ustave. Zakonodajno-pravna služba meni, da ureditev iz 3. odstavka 169. člena ni v neskladju z Ustavo, saj ne predstavlja posega v dolžnikov pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in jo je treba obravnavati v povezavi z drugimi ustavnimi pravicami, zlasti s pravico do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave, ki v skladu z načeli pravne države iz 2. člena Ustave zagotavlja izvrševanje pravnomočnih sodnih odločb. Posebno pravno sredstvo, ki ga omogoča zakon je že sama pravica dolžnika, da lahko na podlagi prvega odstavka 169. člena tega zakona predlaga drugo izvršilno sredstvo ali drugo nepremičnino, ki jo dolžnik lahko uveljavlja v 8 dneh po vročitvi sklepa o izvršbi skladno s sodno prakso pa lahko še naknadno po ugotovitvi vrednosti nepremičnine do oprave naroka za prodajo stvari, sodna praksa pa dopušča tudi ugovore zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupca. Po našem mnenju dodatna presoja višjega sodišča niti ni potrebna, saj ureditev v zakonu z vgrajenimi še dodatnimi varovalkami v postopku izvršbe zagotavlja ustrezno pravno varstvo nepremičnine, ki dolžnikov dom v smislu ustavno sodnega varstva dolžnika v postopku izvršbe. Tukaj bi mogoče samo še omenila, da je bil ta osnovni zakon že večkrat noveliran in še posebej sta pomembni noveli iz leta 2018, ko je šlo za uresničitev odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji, kjer so bile vgrajene v zakonsko materijo še dodatne določbe, ki varujejo dolžnikov položaj. Zadnja novela pa je bila sprejeta leta 2021, ki prav tako zagotavlja še dodatno varovanje dolžnikovega položaja v primeru izvršbe na njegovo nepremičnino, ki je njegov dom. Glede na vse navedeno Zakonodajno-pravna služba meni, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo. Hvala.