Hvala za besedo.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci Državnega zbora in pa Državnega sveta, spoštovani minister z njegovo ekipo, spoštovani ostali predstavniki vabljenih organizacij!

Predlagateljica, Vlada Republike Slovenije je Državnemu zboru, kot smo že uvodoma slišali, poslala predlog sprememb Zakona o divjadi in lovstvu, v katerem je predlagala 68. člena zakona, ki naj bi bil v neskladju z določbami 7. člena zakona. Zavod za gozdove Slovenije je prvotno v predlogu podčrtanju 68. člena zakona nasprotoval in je dne 9. novembra lani na portal E-demokracija vložil svoj predlog spremembe zakona. Vlada je nato naknadno vložila amandma k predlogu zakona na isti 68. člen, ki ga v amandmaju ne črta, ampak ga spreminja in dopolnjuje.

Člen 68. Zakona o divjadi in lovstvu je sestavni del širše celote, v poglavju 11., ki ima naslov organizacija lovstva, pri čemer je zakonodajalec leta 2004, ob sprejemu zakona v to poglavje in člene od 64. do 69. sistemsko povzel obstoječe lovske organizacije, tako imenovani poklicni in nepoklicni steber lovstva. V zakon je zajel tako osnovne organizacijske oblike, kot so lovske družine in lovišča s posebnim namenom, kot njihove krovne, višje organizacijske oblike, kot so Ozoli, Lovska zveza Slovenije in javni zavodi. V členu 68. je zakon povzel vsa dotedanja poklicna, tako imenovana, gojitvena lovišča in jih preimenoval na novo, skladno z nomenklaturo zakona, v lovišča s posebnim namenom. Lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju v ta člen ni mogel zapisati, saj tedaj to lovišče v današnji statusni obliki sploh še ni obstajalo. Ustanovljeno je bilo šele s posebno uredbo Vlade, objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije dne 22. oktobra 2004, to je po uveljavitvi Zakona o divjadi in lovstvu, ki je bil objavljen v Uradnem listu dne 22. februarja 2004..

Zavod za gozdove Slovenije podpira spremembo 68. člena zakona na način, da se lovišča s posebnim namenom Medved, Snežnik, Kočevska reka in Žitna gora združijo v enotna lovišča s posebnim namenom, LPN Kočevsko. V 68. člen pa se dodatno zapiše še manjkajoča lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju. Združitev treh kočevskih LPN-jev v eno lovišče, z imenom LPN Kočevsko, je izvorno predlog Zavoda za gozdove Slovenije. Predlog je bil že v lanskem letu predstavljen na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v okviru delovne skupine za ponovno proučitev upravičenosti delovanja lovišč s posebnim namenom, ki so v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije. Pobuda je nastala znotraj zavoda, zaradi želje po racionalizaciji in optimizaciji delovanja in poslovanja lovišč in ni plod zunanjih pobud ali iniciativ.

V veljavni uredbi o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji iz leta 2004, je v 3. členu med posebnimi nalogami lovišč s posebnim namenom navedeno prav ohranjanje celovitosti in pestrosti lovišč ter biotske(?) raznovrstnosti v njih. Tem določilom se v celoti pridružuje tudi Zavod za gozdove Slovenije. Prostorska celovitost, poklicni in strokovno usposobljen kader, so pogoj za izpolnjevanje številnih vidikov upravljanja divjadi in njenega življenjskega okolja ter ohranjanja biotske pestrosti in varstva narave na najbolj ohranjenih predelih Slovenije, ki jih lovišča s posebnim namenom pokrivajo. Zaradi ohranjanja srednjegorskega in visokogorskega območja z značilnimi vrstami divjadi in zavarovanih živalskih vrst, zaradi mirnih con in velikega naravovarstvenega pomena območja se zavzemamo za ohranitev lovišča s posebnim namenom Prodi Razor. Lovišče s posebnim namenom Prodi Razor je bilo v preteklosti uspešno tudi po gospodarski plati, saj je s svojo tržno dejavnostjo uspelo pokrivati vse stroške delovanja in pozitivno prispevati k poslovanju vseh ostalih lovišč s posebnim namenom v sestavi Zavoda za gozdove Slovenije. Podredno iz organizacijsko-upravljavskih vidikom pa je sprejemljiva tudi rešitev, da se območje lovišča s posebnim namenom Prodi Razor priključi lovišču s posebnim namenom Triglav Bled. Lovišče Prodi Razor namreč na zgornji grebenski meji z loviščem Triglav Bled in je pred letom 1960 že spadalo v gojitveno lovišče Bled. Lovišče s posebnim namenom Prodi Razor je v primerjavi z okoliškimi lovišči relativno majhno lovišče v obsegu 2 tisoč 537 hektarov z vsega enim zaposlenim revirnim lovcem. Združitev dveh LPN-jev, tj. Prodi Razor in Triglav Bled, in določitev enega upravljavca s statusom javnega zavoda namesto sedanjih dveh javnih zavodov, tj. Zavoda za gozdove in Triglavskega narodnega parka, je smotrno, mora pa biti skladno z upravljavskimi cilji Triglavskega narodnega parka.

Nadalje, pri pregledu Zakona o divjadi in lovstvu smo zasledili tudi potrebo po dopolnitvi 24. člena zakona, ki navaja, da z divjadjo v loviščih s posebnim namenom trajnostno gospodarita Zavod za gozdove Slovenije oziroma javni zavod Triglavski narodni park. V tem 24. členu manjka še navedba upravljavca LPN Brdo pri Kranju, tj. javnega gospodarskega zavoda Brdo. Lovišča s posebnim namenom so nastala iz nekdanjih gojitvenih lovišč, nove meje pa so bile po večini določene v korist obstoječih ali na novoustanovljenih lovskih družin. Lovišča s posebnim namenom so bila z zakonom iz leta 2004 oblikovana na strokovnim temeljih. Njihova poimenska navedba v zakonu je smiselna in pomeni tudi pravno varstvo pred morebitnimi stalnimi ali občasnimi dnevnopolitičnimi težnjami dela zainteresirane javnosti ali vsakokratne oblasti.

Zavod za gozdove je v času upravljanja z lovišči s posebnimi namenom že večkrat utemeljil namen njihovega delovanja. Zadnji tovrstni dokument je Vizija delovanja lovišč s posebnim namenom v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije, ki je bila v lanskem letu podrobno predstavljena na že prej omenjeni delovni skupini, ki je delovala v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Lovišča s posebnim namenom, ki predstavljajo steber poklicnega lovstva v Sloveniji, niso predmet nobene nacionalne strategije ali nacionalnega programa. V Sloveniji imamo že pred 15 leti sprejeto Resolucijo o nacionalnem gozdnem programu, ki sicer vsebuje skromno poglavje o lovstvu, vendar državna lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom tu niso obravnavana niti niso obravnavana v nobenem strateškem dokumentu države. Nacionalnega programa o lovstvu pa v Sloveniji nimamo, čeprav imamo dolgoletno lovsko tradicijo. Lovišča in lovišča s posebnim namenom so na podlagi 9. člena zakona oblikovana ne glede na lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter upravno-administrativnih delitev ozemlja Republike Slovenije, in sicer prav zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti. Populacijsko-ekološke razmere za prostoživeče živali niso pogojene z lastništvom zemljišč. Za strokovno in dolgoročno prostorsko upravljanje populacij divjadi so potrebne velike, naravno zaokrožene površine z enim upravljavcem. Posamezne populacije pa imajo svoje habitate precej večje kot so posamezna lovišča, zato so za njih primernejši okvir velike površinske ekološke enote v obliki lovsko upravljavskih območij. Ob rob problematiki razdeljevanja in združevanja lovišč velja poudariti, da so nekdanja gojitvena lovišča, ki so danes lovišča s posebnim namenom ob sprejetju veljavnega zakona o divjadi in lovstvu v letu 2004 za namen obstoja in nadaljnjega delovanja sosednjih ali na novo ustanovljenih lovišč že odstopila 8 tisoč 685 hektarjev površin. Nadaljnja prostorska krčitev lovišč s posebnim namenom pa je po našem prepričanju strokovno vprašljiva, saj gre v večini primerov za okoljsko občutljive predele Slovenije, ki so danes po večini varovana območja. Pobude in različni interesi za razdelitev ali dodelitev posameznih delov lovišče je nenazadnje tudi dokaz, da so lovišča s posebnim namenom v preteklosti dobro opravljala svoje naloge, kar se odraža v stanju divjadi in ohranjenosti življenjskega okolja. Posamezna lovišča s posebnim namenom so v slovenskem prostoru zelo različno razporejena in v najbolj tipičnih habitatih in so skoraj v celoti pokrita z območjem Natura 2000, parki, zavarovanimi območji narave, ekološko pomembnimi območji ter predstavljajo za Republiko Slovenijo velik potencial tudi v prihodnje. Lovišča s posebnim namenom Zavoda za gozdove so v vseh letih svojega delovanja izvedla in še vedno izvajajo številne znanstvene raziskave s področja divjadi, trajnostne rabe okolja in lovstva ter nudijo poligone za številna strokovna in znanstvena dela. So prostor za izvedbo številnih projektnih aktivnosti, tako mednarodnega kot tudi domačega značaja kot so Life, Natura projekti EU, Interekt čezmejni projekti, Crpi in podobno. Kot dokaz uspešnega strokovnega dela in njihove mednarodne prepoznavnosti sta Zavod za gozdove Slovenije in lovišča s posebnim namenom v njeni sestavi leta 2009 na generalni skupščini v Parizu prejela diplomo mednarodnega sveta za divjad in lovstvo. Priznanje je bilo podeljeno zaradi vzornega dela z lovišči s posebnim namenom in populacijami prosto živečih živali v smislu trajnosti in sonarvnosti. Lovišča s posebnim namenom Kozorog Kamnik je v letu 2017 od Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani prejelo posebno priznanje za svoje aktivno in /nerazumljivo/ delovanje ter za zgledno sodelovanje na področju znanstvenega in raziskovalnega dela. V tem kontekstu velja tudi omeniti odlov in preselitev 23 živih rjavih medvedov iz območja LPN na Kočevskem in Notranjskem za ponovne naselitve in doselitve v Avstriji, Italiji, Franciji in Španiji, kar je imelo močan odmev, saj je šlo za unicum tovrstnih aktivnosti z največjim predstavnikom zveri v evropskem prostoru. To pa je bila hkrati tudi promocija Slovenije kot države z visoko stopnjo ohranjenosti biotske pestrosti in uspešnega upravljanja ogroženih živalskih vrst. Na poslovanje lovišč s posebnim namenom v sestavi zavoda največ vpliva neizvajanje 23. člena Zakona o divjadi in lovstvu, ki v drugi alineji drugega odstavka določa financiranje teh lovišč, in sicer iz proračuna Republike Slovenije iz dohodka o divjadi ter iz dohodka od poslovanja lovišč s posebnim namenom. Zaposleni v teh loviščih so javni uslužbenci, ki izvajajo lov na podlagi veljavnih lovskih upravljavskih načrtov. Ureditev sistemskega financiranja javnih nalog, ki se opravljajo pod pogoji javne službe s področja divjadi je trenutno največja težava Zavoda za gozdove Slovenije. Vse breme financiranja lovišč s posebnim namenom namreč sloni na tržni dejavnosti. Ta tržna dejavnost je zaradi upada lovskih gostov v zadnjih dveh letih, predvsem zaradi omejitev gibanja po državi doživela hud udarec z izpadom prihodkov. Zavod je v lanskem letu dal vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za odobritev izplačila nadomestila v višini izbuljenega prihodka lovišč…