Predsedujoča, hvala za besedo. Lep pozdrav predsedujoči, poslanci in poslanka in ostalim prisotnim! Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 32. izredni seji 2. februarja obravnavala predlog Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada Republike Slovenije. Naj ob tej priliki ponovno spomnim na datum mnenja, kar pomeni, da se mnenje nanaša še na prvoten predlog zakona in ne na amandmirani predlog, ki je bil amandmiran včeraj na seji vlade.

Komisija predlog zakona podpira. Komisija je bila seznanjena s poročilom Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je predlog zakona obravnavala kot zainteresirana komisija, ter dopisem Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, stališčem in predlogi Trgovinske zbornice Slovenije k predlogu zakona. Komisija ocenjuje, da je ukrepanje vlade, ki skuša z nepovratno finančno pomočjo gospodarstvu in kmetijstvu, ki sta se zaradi razmer na svetovnih trgih z energijo in izjemnega dviga cen energentov znašli v težavah, potrebno in pravilno. Zaradi negotovosti glede nadaljevanja poviševanja cen energentov ter povečanih stroškov poslovanja gospodarskih subjektov je pomembno, da se jim nudi pomoč in se jih ohranja konkurenčne. Komisija je vendarle reševanje trenutne situacije, ocenjuje kot nezadosten ukrep, saj bi bilo po njenem mnenju treba razmišljati tudi o bolj trajnih ukrepih, ki bodo Sloveniji omogočale doseganje konkurenčnosti na svetovnih energetskih trgih.

Ob relativno selektivnem izboru upravičencev do pomoči komisija opozarja, da je krog podjetij, ki se jim namenja pomoč, preozek. Na podlagi kriterijev za dodelitev pomoči gospodarstvu komisija meni, da je ukrep diskriminatoren do tistih, ki zaposlujejo manj kot 5 zaposlenih, hkrati pa nekateri od tistih, ki ta pogoj izpolnjujejo, do pomoči ne bo upravičenih zaradi previsoko postavljenega kriterija glede deleža stroškov za energente v celotni strukturi stroškov. Kriteriji so po mnenju komisije postavljeni previsoko in neupravičeno dodeljujejo pomoč predvsem energetsko intenzivnim podjetjem, številni manjši poslovni subjekti pa bodo v večini izvzeti iz ukrepov pomoči. Komisija predlaga, da se v predlogu zakona določeni kriteriji spremenijo tako, da bodo med upravičenci do pomoči tudi podjetja, ki imajo manj kot 5 zaposlenih in so imela v poslovnem letu 2019 vsaj 1 % stroškov energije v strukturi odhodkov, katerih stroški energije so v letu 2019 znašali najmanj 5 tisoč evrov, stroški energije pa jim bodo v letu 2022 glede na preteklo leto se povečali za 15 %.

Obrazložitev. Dokument evropske unije Spopadanje z naraščajočimi cenami energije nabor orodij za ukrepanje in podporo med drugim navaja, da trenutne razmere poglabljajo likvidnostne težave nekaterih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, pri čemer so bili nekateri sektorji bolj prizadeti od drugih. Zato po mnenju komisije predložene rešitve ne vključujejo dovolj mala in srednja podjetja, saj so kot upravičenci opredeljena tista podjetja, ki imajo vsaj 5 zaposlenih oziroma imajo stroške energije, ki presegajo 10 tisoč evrov, pri čemer pa se premalo upošteva, da je kar 80 % družb s tem kriterijem izločenih iz možnosti, da pomoč dobijo. Zato se predlaga znižan kriterij, in sicer vsaj en zaposlen delavec. Višji stroški energije bremenijo vsa podjetja ne glede na to, kakšen je delež stroškov energije v poslovnih odhodkih podjetij. Glede na to, da so energetsko intenzivna podjetja že upravičena do nekaterih ugodnosti na področju trošarin, bi se morala tokrat pomoč razširiti tudi na vsa tista podjetja, pri katerih je delež stroškov energije v poslovnih odhodkih na ravni vsaj 1 %. Ne glede na to, da višje cene energije negotovo vplivajo na poslovanje vseh podjetij, pa se pomoč namenja le podjetjem, katere se bodo stroški energije v letu 2020, glede na predhodno leto povišali za 30 procentov, komisija predlaga, da se ta kriterij spusti na 15 procentov.

Kot izhaja iz poročila Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, komisija predlagan zakon podpira. Komisija pozitivno ocenjuje prizadevanje Vlade, da skuša s predloženimi rešitvami omiliti posledice vpliva na povečanje cen energentov na področju kmetijstva in prehrane. Predvidena je upravičenost do enkratnega finančnega nadomestila v obliki pavšala na hektar kmetijskega zemljišča, glede na vrsto dejanske rabe, pri čemer je za ta ukrep predvidenih 25 milijonov evrov, ki bodo razdeljeni med okoli 41 tisoč kmetijskih gospodarstev. Podrobnejši pogoji za dodelitev finančnega nadomestila bodo določeni v odloku o finančnem nadomestilu.

V(?) Kmetijsko gospodarski zbornici izražajo pomisleke glede visoko določene obtežbe na hektar, saj mora biti večja od 0,75 glav velike živine na hektar skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi, medtem, ko je slovensko povprečje na nivoju 0,19 glav velike živine na hektar. Komisija pa ob tem meni, da je prav, da so določeni vstopni pragi in obtežbe, saj so tako do finančnega nadomestila upravičeni tisti kmetje, ki kmetijsko zemljo dejansko obdelujejo in imajo višje stroške zaradi podražitev energentov in mineralnih gnojil. Ob tem komisija predlaga, da se ponovno proučijo pomisleki Kmetijsko gospodarske zbornice, glede visoko določene obtežbe na hektar, prav tako pa tudi predlog Kmetijsko gospodarske zbornice, da bi bilo treba nasade jagod na njivah obravnavati kot trajne nasade, kjer je predviden vstopni pogoj najmanj 0,25 hektarja in ne kot orno zemljišče, da ne bodo izpadli iz upravičenosti do finančnih nadomestil.

Komisija podpira predlog Kmetijsko gospodarske zbornice, da se vnaprej jasno določi razumen rok za plačilo zapadlih davčnih obveznosti in drugih denarnih nedavčnih obveznosti za potencialne upravičence do finančnega nadomestila. Lahko se namreč zgodi, da kmetije zaradi trenutne finančne nesposobnosti ne bi imele poravnanih vseh obveznosti. Komisija meni, da bi kazalo razmisliti tudi o možnosti pobota med zapadlimi obveznostmi in finančnimi nadomestili. Na komisiji je bilo izraženo tudi opozorilo glede gospodarskega dela ukrepov za omejitev posledic visokih cen energentov, ki so namenjeni predvsem energetsko intenzivnim podjetjem in velikim družbam, pri čemer so vstopni pogoji nerazumno visoki in bodo zajeli zgolj majhen del upravičencev.

Hvala.