Predsedujoča, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim, tako poslankam, poslancem, zainteresirani javnosti in drugim.

Predlog Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, ki je danes pred vami, smo pripravili kot odziv na neobičajno visoke cene energentov. Te povzročajo številne težave tako prebivalstvu, težko pa jim sledi tudi samo gospodarstvo. Po raziskavi slovenskega trga je namreč zgolj 43 % podjetij za letos opravilo zakup elektrike, zgolj 21 % je zakupilo plin, 10 % podjetij nima letos zakupljene električne energije, kar 51 % pa tudi nobene enote zemeljskega plina. Zaradi tega je naše gospodarstvo po že tako dveh težkih letih znova izpostavljeno in potrebuje pomoč države, ki pa je začasne narave. Na drugi strani se s posledicami vpliva povečanja cen energentov in mineralnih gnojil soočajo tudi nosilci kmetijskih gospodarstev. Po podatkih SURS so se cene energije in / nerazumljivo/ od novembra 2020 do novembra 2021 povečale za 39 %, še več, za kar 144 % pa cene gnojil. Prav zaradi navedenega predlaga Vlada Republike Slovenije predlog zakona po izrednem postopku. Pomoč je potrebna in to čim prej.

V predloženem zakonu za pomoč gospodarstvu in kmetijstvu zaradi dviga cen energentov sta vključena dva ukerpa – pomoč pravnim in fizičnim osebam, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in pomoč nosilcem kmetijskega gospodarstva. Predlog besedila zakona je vlada določila konec januarja, včeraj pa je določila še besedilo amandmajev, in sicer glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe in tudi glede na stališče Evropske komisije glede državnih pomoči. Predvsem ta korespondenca in sodelovanje z Evropsko komisijo, moram povedati, da je bila precej dolgotrajen proces, veliko usklajevanj in pogovorov. Enostavno sami veste, da sistem državnih pomoči se gleda po nekih merilih in seveda tudi mednarodnih primerjavah in zato so seveda bili potrebni nekateri popravki, amandmaji, katere pa smo potem seveda tudi s skupnimi močmi uspešno seveda uredili. Z vladnimi amandmaji se bistveno širi krog upravičencev do pomoči, s čimer je ugodeno tudi pozivom gospodarstva. Z amandmaji je dodan še ukrep na davčnem področju, kjer gre predvsem za podaljšanje rokov za predložitve davčnih obračunov letnih poročil. Pa si poglejmo samo vsebino. Področje gospodarstva. Ukrep za pomoč gospodarstva je namenjen pravnim in fizičnim osebam, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in so registrirane v Republiki Sloveniji do 1. decembra 2021 ter ocenjujejo, da jim bodo stroške energije v letu 2022, v primerjavi z letom 2021, narastli za več kot 40 %. Višina pomoči ne sme presegati 60 % škode, ki je opredeljena kot povečanje stroškov energije v letu 2022 glede na leto 2021. Dodatna pomoč, omejena še s pavšalnimi zneski po posameznih kategorijah upravičencev, glede na njihove prihodke od prodaje in deleža stroškov energije v poslovnih odhodkih. Iz tabele, ki smo jo v predlog besedila zakona z amandmajem dodali včeraj, lahko pomoč znaša od 30 evrov pa do dveh milijonov evrov na upravičenca. Ukrep se izvaja kot splošni ukrep in ne gre za upoštevanje pravil državnih pomoči. To je tudi seveda predvsem ta korespondenca z Evropsko komisijo s katero lahko rečem, da smo bistveno tudi razširili, seveda tudi nabor upravičencev. Tako, da povem, 16. februarja je bila tudi ta korespondenca in odločitev Evropske komisije zaključena, tako da, je bilo res kar nekaj dela.

Postopek pridobitve pomoči pa je naslednji: upravičenec predloži izjavo na FURS preko informacijskega sistema do 15. aprila 2022, kateri poda konkretne podatke o svojem poslovanju. FURS izplača pomoč v skladu s prej omenjeno tabelo o enkratnem znesku do 5. maja 2022. Če upravičenec naknadno ugotovi, da zahteva previsok znesek, o tem obvesti FURS do 31. januarja naslednje leto in vrne sredstva. Nadzor nad ukrepom izvaja FURS. Za ukrep je predvidenih 70 milijonov evrov za približno 40 tisoč 500 upravičencev, kar je 30 tisoč upravičencev več, kot je bilo predvidenih ob prvotnem besedilu predloga zakona. Zakaj prihaja do tako velike razlike? Sprva smo namreč kot pogoj za upravičenost do pomoči določili, da fizične ali pravne osebe zaposluje vsaj 5 ljudi in da imajo stroške energije v letu 2019 vsaj v višini 10 tisoč evrov in upravičenost do pomoči smo pogojevali tudi s 5 odstotnim deležem stroškov za energijo v strukturi vseh osnovnih odhodkov, kar smo v amandmiranem predlogu zakona povsem umaknili.

Potem področje kmetijstva, bodo seveda verjetno tudi kaj več povedali kolegi, ampak, ukrep za kmetijstvo, področja, zajema finančno nadomestilo zaradi vpliva povečanja cen mineralnih gnojil in energentov za kmetijsko predelavo. Tako da, to bom potem prepustil seveda kolegu. Kar se tiče davkov, dodan je tudi ukrep na davčnem področju, ki zajema odstope od davčne zakonodaje in sicer, davčni obračun se lahko predloži do 30. aprila 2022 za lansko leto, enako velja za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Davčni zavezanec zahtevi za spremembo prehodne akontacije dohodnine in akontacije davka od dohodka pravnih oseb priloži oceno davčne osnove za tekoče leto. Zavarovalna osnova v letu 2022 se na novo določi na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine in letna poročila za leto 2021 je potrebno oddati do 30. aprila letos.

Z navedenimi ukrepi bomo omogočili tako gospodarstvu kot kmetijstvu preživetje in zmanjšanje posledic energetske krize, v kateri smo se znašli. Ocenjujemo, da je nujno, da ukrepe sprejmemo čim prej, saj gospodarstvo in kmetijstvo pomoč potrebuje sedaj, ko se soočajo z likvidnostnimi težavami.

Za morebitna vprašanja smo seveda na voljo, bi pa tudi, kar se tiče vseh amandmajev, ki ste jih dobili v pregledu, zdaj, Vlada jih je že včeraj potrdila, tako da ne vem, kajne, da to je pred eno uro, kakorkoli pa, z amandmaji, ki smo jih kot Vlada tudi sprejeli na seji Vlade in jih predlagamo, pa sledimo vsem, v bistvu vsem amandmajem, ki so bili vloženi in v bistvu s tem tudi bistveno širimo nabor upravičencev, smo pa seveda tudi imeli intenzivna pogo…, ne pogajanja, ampak sodelovanje s predstavniki gospodarskih združenj in organizacij in mislim, da smo tudi tukaj sledili potrebam gospodarstva in ljudi in seveda si želimo, da se zakon sprejme čim prej.

Hvala lepa.