Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani Odbora: mag. Karmen Furman, ki jo danes nadomešča Bojan Podkrajšek, potem Nado Brinovšek nadomešča Lidija Ivanuša, lepo pozdravljena, Vojka Starovića nadomešča mag. Andrej Rajh, lepo pozdravljen, mag. Bojano Muršič nadomešča Željko Cigler, lepo pozdravljen, in gospod Simonovič ne more biti danes z nami, ker je službeno odsoten.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora. In sicer predlog dnevnega je Predlog zakona o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, skrajšani postopek. Imamo tudi nekaj amandmajev. Ker do začetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Dejanom Židanom in je objavljen na spletni strani Državnega zbora. Imamo tudi kar nekaj gradiv: mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade in pa mnenje Državnega sveta, in sicer Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh članih in amandmajih združi, po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa o vseh členih skupaj.

Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim. Potem bi tako tudi nadaljevali z delom.

Besedo dajem predlagatelju predloga zakona mag. Dejanu Židanu. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala, gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospod državni sekretar, gostje, lepo pozdravljeni.

Na začetku, gospa predsednica, dovolite, da se vam zahvalim, da ste na našo prošnjo hitro sklicali sejo, kar teoretično omogoča, da pride, če bo takšna volja tega Odbora ta zakon tudi na redno sejo, ki bo v marcu. Na začetku, spoštovane in spoštovani, želim prebrati zapis Varuha človekovih pravic, ki ga je objavil marca 2017. Takole je napisal: »Na problematiko, govorimo seveda o zajamčeni plači znotraj nadomestila zaradi bolniške, smo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozorili z dne 12. 1. 2015. Zavzeli smo stališče, da gre v primeru, ko se za osnovo obračuna nadomestila plač uporabni znesek zajamčene plače za kršitev pravice do socialne varnosti. Če ni podatka za osnovo, bi se kot osnova morala uporabiti plača določena v pogodbi o zaposlitvi, kot to določa sedmi odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih. Če pa tudi te ni mogoče ugotoviti, pa kvečjemu minimalna plača. Zavod nas je obvestil, da so Ministrstvu za zdravje predlagali, da bi v primeru, ko ni na voljo podatkov dejanske plače zaposlenega, kot osnovo za izračun uporabljali minimalno plačo in hkrati nas je obvestil, da je Ministrstvo za zdravje potrdilo temu mnenju, vendar je hkrati opozorilo na spremembo relevantne zakonodaje, ki je danes pred nami.«

Mogoče za tiste, ki ne poznajo podrobnosti. Dosedaj se je kot najnižja vrednost za izračun nadomestila uporablja zajamčena plača, ki pa v Sloveniji več ne obstaja. Edini preostanek zajamčene plače je v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 31. členu. In kje je težava? Težava je v tem, da je ta znesek zajamčene plače bil nazadnje določen v vrednosti 237,7 evra leta 2016. Takrat je mimogrede bila minimalna plača 521 evrov. Od takrat naprej se minimalna plača vsako leto nekoliko zviševala, tako da je danes v tem trenutku višja za več kot 106 %, torej je 174, zajamčena plača kot delikt preteklosti pa je obtičala in je v bistvu brez zvišanja in je danes povsem enaka številka, ker je obtičala v tem zakonu kot takrat in zato je tudi verjetno Varuh opozoril, da gre že v tem trenutku za socialno težavo.

Seveda število ljudi, katerim je izplačana zajamčena plača kot nadomestilo, torej kot bolniška, je majhno. Posamezna leta se gibljejo, mislim, da predlansko leto, lanskega podatka nimam, nekaj čez 100. Nekatera leta pridejo do 150, več pa ne. Torej, številka je zelo majhna. Vendar vsaka številka je konkretni človek, ki je odsoten zaradi bolniške odsotnosti.

Zato smo iskali rešitev in v predlogu predlagamo, da se postolat zajamčene plače kot najnižjega možnega plačila za bolniško odsotnost uporabi 60 % minimalne plače. Kaj to v praksi pomeni? Da se v praksi številka 237 spremeni v številko 644, če govorimo o bruto znesku. Če govorimo o netu je še vedno majhno izplačilo, ker se kljub temu izplačujejo vsi prispevki okoli 450 evrov.

Ko smo predlagatelji imeli možnost, da Komisiji Državnega sveta predstavimo predlog zakona, smo dobili zelo relevantno mnenje javne zdravstvene blagajne, da je potrebno zelo jasno določiti, da je določilo napisano takole, da ne bo pospeševalo apsentizma?, ki je v Sloveniji velik problem. Moram povedati, da smo predlagatelji predloge tako zavarovalnice, kakor tudi članic in članov Komisije Državnega sveta v celoti upoštevali in na podlagi tega pripravili amandmaje, ki smo jih tudi uskladili z Zakonodajno-pravno službo in so vloženi.

Včeraj sem bil informiran in tudi vidim iz sistema, da je podobne amandmaje vložila tudi koalicija. Za stališča mene kot prvopodpisanega moram povedati, da bi bilo najboljše, da se kar združi, kar je tehnično nemogoče, so pa vsebinsko povsem enaki, kakšna razlika je samo v kakšni besedi. Katerakoli oblika amandmajev bo sprejeta, vsebina bo povsem enaka, učinek bo povsem enak in kot predlagatelj nimam težav niti z našimi amandmaji, ne z amandmaji, ki so bili vloženi s strani koalicije.

Hvala za pozornost.