Govor

Andrej Vizjak

Torej, spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!

Pred vami je predlog novega Zakona o varstvu okolja. Gre za izredno pomemben in temeljni zakon na področju okolja. Potreba po novem zakonu izvira iz več razlogov. Prvič, Slovenija potrebuje nov moderen zakon na področju varstva okolja, ki sledi sodobnim trendom na tem področju. Obstoječ zakon je bil večkrat dopolnjen in postaja nepregleden in z tem zakonom se odpravlja vrsta očitanih kršitev prava Evropske unije, za katere imamo kar nekaj, tudi že predsodnih postopkov, opominov in če seveda ne bo v dogledem času le to odpravljeno, nam seveda lahko grozijo tudi konkretne denarne kazni.

Zakon o varstvu okolja uveljavlja temeljna načela in pristope za vso zakonodajo z okoljskega področja ter daje podlago za podzakonske akte, ki jih sprejme Vlada oziroma pristojni minister. S predlaganim zakonom država prenaša več evropskih določil in uveljavlja načela krožnega gospodarstva, zelo pomembno načelo onesnaževalec plača in načelo proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Predlagan zakon povsem na novo, celovito ureja področje ravnanja z odpadki, vključno z določitvijo temeljnih pravil ravnanja z odpadki, pogojev ter meril za prenehanja statusa odpadka in uveljavitvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Ključni namen predlaganega Zakona o varstvu okolja je spodbujati k zmanjšanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostavitve učinkovitega, preglednega in stroškovno optimalnega sistema ravnanja z odpadki, po načelu obrnjene piramide.

Sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti moramo uvesti tudi zaradi prenosa spremenjene direktive o odpadkih in zaradi neučinkovitega sistema. Zlasti se je to izkazalo pri ravnanju z odpadno embalažo, ki je zahteval doslej vedno intervencije države, ki je državo tudi veliko, veliko stalo in prinašalo tudi neupravičene dobičke tistim družbam, ki so ravnale s to odpadno embalažo. Amandmajev je tudi nekoliko več zaradi splošnega soglasja k uvedbi kavcijskega sistema, ki ga je ministrstvu predlagal nevladni sektor. Menimo, da je to koristna novost in zato jo podpiramo in v sled tega smo pripravili tudi in moram reči, uskladili tudi amandmaje.

Predlagan zakon bo postavil nova, torej, pregledna in učinkovita ter stroškovno optimalna načela tega sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti, ki temelji tudi, v bistvu, na eni organizaciji za en masni(?) tok, kar je ustrezna pravna rešitev, kar dokazujejo tudi dobre prakse v številnih tujih državah, kot so seveda številne primerljive z Republiko Slovenijo tudi po obsegu. Seveda, je ta sistem ene organizacije z delom zainteresirane javnosti, zlasti z nevladnimi organizacijami je usklajen, seveda pa verjamemo in smo pravzaprav povsem logično pričakovali, da se del zainteresiranih, ki so doslej na račun tudi nereda več organizacij pri enem odpodkovnem(?) masnem toku neupravičeno služili, naleteli na velik odbor in ga(?) verjetno bomo tudi danes tu slišali.

Poleg vpeljave te proizvajalčeve razširjene odgovornosti, ki je seveda zelo pomembni del Zakona o varstvu okolja, ta zakon prinaša tudi številne druge novosti. Med drugim določa ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov, spodbuja k zmanjševanju škodljivih vplivov nastalih odpadkov. Prav tako zakon uveljavlja določila za zmanjševanje celotnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem učinkovitosti takšne uporabe, kar je nujno za prehod na krožno gospodarstvo. Med novostmi zakona je tudi ureditev ukrepanja v primeru čezmerne obremenitve okolja zaradi odstopa od pravil ravnanja. Tak primer je denimo bil v nedavno odlaganju komunalnega blata na vodovarstvenem območju in v bližini vodotokov, tudi kako se ukrepa in seveda kako se preprečuje primer okoljske nesreče.

Predhodno so naštete ključne novosti, prenovljena pa je tudi ureditev postopka presoje vplivov na okolje in izdaje okoljskih dovoljenj. Med drugim je natančneje določena vloga mnenjedajalcev in javnosti v tem postopku. Zelo pomembno je, da združujemo nekatere postopke, zlasti recimo, ko govorimo o okoljevarstvenem soglasju in okoljevarstvenem dovoljenju, kar je možno naredit v združenem postopku, da se ne podvajajo razne faze tega postopka in zavlačuje z rezultati takšnih postopkov. Namen posodobitve določil glede pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj je ne kakršnakoli bližnjica na račun okolja, ampak, da se odpravijo nepotrebne administrativne ovire in poenostavitve in ponastavijo administrativni postopki.

Spoštovani poslanke in poslanci, res je, opravili ste splošno obravnavo na ta zakon, zakon je bil, mimogrede, vložen v parlament že novembra lani. Na podlagi številnih, tudi pobud, tudi kavcijski sistem in še marsikaj, pa tudi odličnega, moram reči in pohvalit dela Zakonodajno-pravne službe, ki se je zelo pomembno poglobila v ta sistem, ki je relativno zahteven in kompliciran in tega znanja v Sloveniji ni prav veliko, smo seveda pripravili v, s ciljem tudi kar nekaj predlogov sprememb, ki jih je koalicija vložila kot amandmaje. Ne to jemat kot poseg v kakršnokoli obstoječo rešitev, predlagano, ampak kot izboljšavo, ker večina zadev je nomotehnične narave oziroma pojasnjevalne narave oziroma izboljšuje kvaliteto ureditve.

Mislim, da je prav, spoštovani predsednik, da smo si vzeli še en teden časa, da smo v tem tednu še dodatno uskladili vse skupaj in jaz se vam, spoštovani poslanci, opravičujem, da smo vam poslali obilico gradiva, vendar, to s tem razlogom, da bo rešitev kvalitetna, domišljena in večkrat preverjena in raje smo šli z amandmajem, če se je izkazala kakšna napakica, kot pa da bi jo zamolčali in to seveda povzročil potem slab izdelek, ki bi ga potem tudi vi obravnaval.

Tako da, jaz verjamem, da boste ob pregledu amandmajev ugotovil, da gre za pomembne izboljšave teksta. Nekaj amandmajev je nastalo tudi zaradi dogovarjanja tako z deležniki danes tu prisotnimi, kot je Gospodarska zbornica, Obrtna zbornica in nenazadnje tudi nevladni sektor in jaz verjamem, da je pred vami dober, kvaliteten zakon, ki bo Slovenijo, kar se tiče varstva okolja postavil na neke druge, nove, boljše, višje standarde.

Hvala lepa.