Hvala, gospod predsednik za besedo. Spoštovani poslanke, poslanci in drugi vabljeni!

Kot veste organizirano gasilstvo ima v Sloveniji več kot 150. letno tradicijo. Trenutno v Sloveniji deluje 1.299 gasilskih enot v prostovoljnih gasilskih društvih. V prostovoljnih gasilskih enotah je trenutno evidentiranih preko 35 tisoč operativnih gasilcev, preko 6 tisoč rezervnih operativnih gasilcev in skoraj 13 tisoč gasilcev pripravnikov. Poleg prostovoljnih gasilskih enot imamo v Sloveniji tudi 13 poklicnih enot, ki so organizirane kot javni gasilski zavodi. Skupaj zaposlujejo okoli 650 poklicnih gasilcev. Te številke podajo jasno sliko, da so gasilci najbolj številčna in hkrati najbolj operativna sila v sistemu varstva pred naravnimi in drugami nesrečami oziroma na področju zaščite in reševanja. V letu 2021 je bilo od skupaj 24 tisoč 600 aktiviranj ob naravnih in drugih nesrečah, kar 23 tisoč 500 aktiviranj vezanih na poklicne prostovoljne in industrijske gasilske enote. Skupaj je od teh aktiviranih posredovalo preko 142 tisoč gasilcev.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gasilstvu obravnava vsebine oziroma področja urejanja gasilstva za katere se je v praksi pri izvajanju trenutno veljavnega zakona o gasilstvu izkazala potreba po drugačni ureditvi. Tekom priprave predloga zakona so bili s strani različnih deležnikov podani in s strani predlagatelja obravnavani tudi drugi predlogi, ki so pomembno pripomogli k razumevanju širine nujnih in potrebnih sprememb in dopolnitev zakona o gasilstvu, upoštevane pa so bila tiste, ki jih je predlagatelj skupaj s krovnima organizacijama na področju gasilstva, to je Gasilska zveza Slovenije in Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev, prepoznal kot nujne in ki zasledujejo temeljni cilj zakona, to je omogočiti nadaljnji razvoj gasilstva ter povečati usklajenost, racionalnost in učinkovitost izvajanja operativnih nalog gasilstva in javne gasilske službe. Naj se dotaknem najpomembnejših rešitev, ki jih predlaga novela zakona.

Spremenjena je opredelitev pojma operativnih nalog gasilstva, ki jih izvajajo gasilske organizacije kot javno gasilsko službo in so skladno s temeljnim načelom gasilstva kot humanitarne dejavnosti brezplačne. Na novo se uvaja pojem druge naloge gasilstva tako se ustvari pravna podlaga za izvajanje nalog, ki se pod pogoji in omejitvami določenimi v zakonu lahko izvajajo kot pridobitna dejavnost. Pojem poklicni gasilec je dopolnjen z obveznim pogojem o zaključenem predpisanem usposabljanju za poklicne gasilce. Zaradi razlikovanja med poklicnimi gasilci in drugimi osebami zaposlenimi v gasilskih organizacijah je na novo opredeljen pojem gasilski uslužbenec. Jasnejša in določnejša opredelitev pojma intervencija. Prav tako je drugače opredeljen pojem gasilskih nepremičnin. Gasilska enota je opredeljena z dodatnim pogojem, da gre za poklicno ali prostovoljno enoto, ki je sestavni del gasilske organizacije. Uvajata se nova pojma gasilec pripravnik in gasilec veteran. Opredelitev prostovoljnega gasilca, ki opravlja operativne naloge gasilstva je dopolnjen s poudarkom na operativnosti. Predlog zakona skladno s predpisom o varstvu osebnih podatkov ureja področje evidenc tukaj bi poudaril, da so bile določbe usklajene z informacijsko pooblaščenko. Uvaja se možnost, da se na posameznih zaokroženih industrijskih kompleksih organizira skupna gasilska enota za več gospodarskih družb, ki opravljajo svojo dejavnost na tem območju, kar izboljšuje učinkovitost pa tudi znižuje stroške tem podjetjem. Omogoča se smiselna uporaba določbe prvega odstavka 14.a člena Zakona o gasilstvu tudi za poklicne operativne gasilce v poklicnem jedru. Prenovljena je ureditev usposabljanja in opredelitev katera usposabljanja izvajajo gasilska šola in katera Gasilska zveza Slovenije. Predlog podaja zakonsko podlago za interesno združevanje poklicnih gasilskih enot in posodablja se področje aktiviranje gasilskih enot tako, da so ta bolj učinkovita. Kot že rečeno je bil predlog zakona v celo pripravljen sodelovanje s ključnima deležnikoma Gasilsko zvezo Slovenija in Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev. Ti dve organizaciji sta že v obstoječem zakonu sprejete 93 leta opredeljeni kot krovni organizaciji. Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o gasilstvu so se pripravljale več let. Konec leta 21 pa je bil predlog dokončno usklajen s krovnima organizacijama prostovoljnih in poklicnih gasilcev, ki sta k predlogu zakona podala tudi pisno soglasje s prepoznanjem, da bo predlog zakona s tem, ko bo vsebina zakona bolj jasna zapisana slovenskim gasilcem omogočeno lažje delo.

Naj se na koncu še podrobneje dotaknem usklajevanju zakona s sindikatom poklicnega gasilstva. Ker se je na tej podlagi ustvaril napačni vtis, da zakon ni usklajen z vsemi gasilskimi organizacijami. Sindikat je bil vključen v pripravo besedilo predloga postopka ves čas od začetka priprave predloga zakona leta 2016. Po javni predstavitvi predloga zakona leta 2019 so 15. junija 2019 poslali predlog sprememb osnutka, ki se je nanašal predvsem na vključitev letališke enote v določbe Zakona o gasilstvo spremembo 12.a člena takratnega predloga. Kandidat je tukaj za poklicnega gasilca moral po 20 mesecih uspešno zaključiti usposabljanje na gasilski šoli in ne v predlaganih 18 mesecih. Predlagali so tudi dopolnitev 14.a člena Zakona o gasilstvu spremembo drugega, četrtega in desetega odstavka. Pri pripravi besedila smo upoštevali predloge glede 12.a člena in ga uredili še ugodneje kot je predlagal sindikat in sicer sprejeti predlog zakona določa, da mora kandidat za poklicnega gasilca po sklenitvi delovnega razmerja v 24. mesecih uspešno opraviti usposabljanje v gasilski šoli in ne v 18. mesecih, kot je bilo predlagano. Smiselno je bil tudi upoštevan predlog glede drugega odstavka 23. člena, ki ureja poklicna jedra, ostali predlogi niso upoštevani, kar je bilo obrazloženo v dopisu na pripombe, ki jih je poslal sindikat v okviru usklajevanja v letu 2021. Predloga, da se v Zakonu o gasilstvu zapiše, da se s kolektivno pogodbo dejavnosti, pravice in obveznosti uredi ugodneje, kot v zakonu, predlagatelj ni upošteval, saj to izhaja iz same narave kolektivne pogodbe. V zvezi s predlogom Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije pa se v zakonu zapiše, da se v zakon zapiše veljavnost kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, tudi za poklicne gasilce ni bil upoštevan, na podlagi mnenja Ministrstva za javno upravo, ki je pojasnilo, da se praviloma konkretne kolektivne pogodbe ne določajo v zakonu, ker lahko nastopijo težave v primeru prenehanja te kolektivne pogodbe in da vsaka kolektivna pogodba tako ali tako določa obseg veljavnosti in ni treba tega zapisati še v zakon.

V zvezi s prepovedjo uporabe gasilske zaščitne in reševalne opreme ter znakov za alarmiranje in opozarjanje s strani gasilcev v korist stavke pa pojasnjujemo, da se gasilska zaščitna in reševalna oprema uporablja za izvajanje javne gasilske službe in po naravi stvari ne more biti uporabljena oziroma zlorabljena za namen izvajanja stavke. Taka ureditev velja tudi za ostale uniformirane pooblaščene uradne osebe.

Vsebina sprememb in dopolnitev Zakona o gasilstvu je osredotočena na izvajanje javne gasilske službe in ne ureja statusnih vprašanj poklicnih gasilcev. Ta dialog poteka na pogajanjih za normativni del kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva. Lahko povem, kot vodja vladne pogajalske skupine, da je bilo do sedaj opravljenih 20 sestankov, okrog 90 ur pogajanj in da smo na dobri poti, da se ta normativni del kolektivne pogodbe, ki pa vem, da ni predmet Zakona o gasilstvu sprejme v kratkem.

Spoštovani, področja gasilstva potrebuje normativno posodobitev, da bi tudi v bodoče zagotavljali operativnost in učinkovitost najmnožičnejše reševalne sile v državi, zato predlagam, da predlog zakona podprete.

Hvala lepa.