Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Spoštovane kolegice in kolegi, vsi navzoči!

Pred dobrim tednom 24. februarja smo se zbudili v radikalno drugačen svet. V svet vojn in ozemeljskega osvajanja suverenih držav, za katerega smo bili prepričani, da smo ga že pustili nekje v zgodovini sploh, ko govorimo o Evropi oziroma njeni bližnji okolici. Seveda nismo pozabili vojn na Balkanu pa v gorskem Karabahu pa v Siriji in marsikje druge po svetu, a vendarle je to, kar se dogaja danes v Ukrajini nekaj povsem drugačnega nekaj, za kar smo upali sploh po II. svetovni vojni, da se na evropskih tleh ne bo nikoli več zgodilo. Ta vojna ne izhaja iz nekih notranjih državnih, mednacionalnih konfliktov, čeprav bodo nekateri želeli to vojno predstaviti tudi kot takšno. Ta vojna je izraz in odraz teritorialnih in oblastvenih želja ene države nad drugo državo. Resničnost vojnih grozot, ki jo pravzaprav vsak dan spremljamo po novicah vsak dan nas razočara in preseneti novo grozodejstvo je neizmerno. Danes smo slišali novice o zavzetju ene izmed največjih jedrskih elektrarn na svetu. Vsak dan spremljamo porušene blokovske zgradbe, požgana mesta in več kot očitno se nam v spominu prikazujejo slike, ki smo jih že videli na opustošenih območjih marsikje po svetu tudi na Balkanu in prav gotovo je, da je tudi to eden izmed razlogov, da smo Evropejci pa ne samo Evropejci ves svet stopili skupaj in se poenotili v tem, da je takšno agresijo kot jo izvaja Ruska federacija nad Ukrajino potrebno zatreti v kali z vsemi sprejemljivimi sredstvi. To, kar gledamo danes se je seveda odvijalo že nekaj časa. Če se spomnimo morda še malo pred samo invazijo Ruske federacije najprej smo bili priča priznanju samo klicanih tako imenovanih ljudskih republik / nerazumljivo/, potem pa seveda vojaški napad. Če smo se kaj naučili iz svoje zgodovine iz evropske zgodovine iz zgodovine nenazadnje balkanskih držav je potrebno, da tako kot sedaj počnemo stopimo skupaj, da takšen napad obsodimo, da si prizadevamo za mirno rešitev spora in da hkrati skrbimo, da ne pride do humanitarne katastrofe, čeprav je že več kot očitno, da do te prihaja. Nenazadnje danes smo imeli neformalno video srečanje s predsedniki nacionalnih parlamentov Evropske unije in predsednikom Ukrajinske vrhovne Vlade / nerazumljivo/ Čukom, ki je izpostavil veliko število civilnih žrtev tudi otrok in seveda opozoril sploh glede na današnje dogodke na nevarnost jedrske katastrofe. Dejal je, da si Ukrajina želi in da ceni podporo nacionalnih parlamentov in vse sodelujoče pozval k nadaljnji solidarnosti in podpori. Predsedniki parlamentov pa smo se med drugim zavezali, da bomo suverenost in neodvisnost prijateljske Ukrajine podpirali še naprej in da bomo storili vse, kar je v naši moči, da spor oziroma agresijo pripeljemo k mirnemu koncu. Tudi Slovenija je že izkusila vojne dogodke, ampak vendarle to, kar vidimo danes morda ni nekaj, kar bo omejeno na eno državo nenazadnje gospodarske in druge posledice se poznajo po širom svetu, zato je prav, da se tudi Slovenski parlament naš Državni zbor pridruži obsodbam tega, kar vsak dan spremljamo v Ukrajini. Nekateri evropski parlamenti so se že odzvali s sprejemanjem določenih resolucij, deklaracij, v kateri so obsodili dogajanje v Ukrajini, s katerimi obsojajo nenazadnje tudi pomagača Ruske federacije Belorusijo, zaradi njenih aktivnosti in pomoči pri izvajanju agresije torej tudi evropski parlamenti v svojih resolucijah pozivajo k pomoči pri reševanju humanitarne krize in pri vzpostavitvi miru. Naj povem še to, da Slovenski Državni zbor konec tega meseca organizira konferenco predsednikov parlamentov članic Evropske unije in da sem na to konferenco povabil upam, da se bo vsaj lahko udeležil preko avdio konference tudi predsednika ukrajinskega parlamenta oziroma vrhovne / nerazumljivo/, s čim bomo dodali še dodatni pomen vsem prizadevanjem h katerim strmijo parlamenti Evropske unije. Prav v ta namen je predlagana deklaracija, ki jo danes obravnavo torej v namen politične podpore, parlamentarne podpore Ukrajini in podpore evropskemu in svetovnemu miru.

Dovoli mi, da predstavim njeno vsebino. Gre za vsebino, ki v prvi vrsti sledi naši zunanji politiki predvsem pa politiki miru. Namreč ta deklaracija v svoji prvi točki obsoja vojaško agresijo, ki jo je Ruska federacija začela in jo še vedno izvaja nad Ukrajino in ki pomeni najhujšo kršitev mednarodnega prava vključno z ustanovno listino Organizacije Združenih narodov, Helsinško sklepno listino, memorandumu iz Budimpešte ter Pariško listino. V nadaljevanju deklaracija oboja pomoč Belorusije pri nudenju pomoči Ruski federacije za izvajanje agresijo nad Ukrajino. Kot vam je znano del vojaških enot ne prihaja iz Rusije v Ukrajino, ampak iz Belorusije, zato je potrebno tudi tovrstno asistiranje pri vsem, kar se dogaja v Ukrajini odločno obsoditi. Deklaracija obsoja priznanje tako imenovane oziroma samo klicane Ljudske Republike Doneck in Ljudske Republike Logansk, ki je bilo pravzaprav sam uvod v vojaško agresijo in nenazadnje kaže tudi na to, da gre pri vsem skupaj za kršitev suverene demokratične države in nenazadnje v zemeljske težnje Ruske federacije nasproti Ukrajini. Deklaracija izraža solidarnost z ukrajinskim narodom, ki ima edini pravico, da izbere svoj ustavni, druženi in politični okvir, svojo zunanjo politično usmeritev in odločitve glede članstva v mednarodnih organizacijah hkrati pa se izraža globoko sožalje do vseh nedolžnih žrtev te agresije. Namreč ta solidarnost pomeni, da naj bodo Ukrajinci tisti, ki si bodo izbirali svojo prihodnost ne pa to, da bodo v njihovi prihodnosti odločali drugi iz neke druge države, kar je mogoče slišati tudi v ambicijah agresorja Ruske federacije to je, da zamenja demokratično izvoljeno oblast v Ukrajini. Deklaracija nadalje poziva Rusko federacijo k takojšnjemu brezpogojnemu spoštovanju mednarodnega prava, oboroženih spopadov in k omogočanju neoviranega dostopa humanitarne pomoči vsem, ki jo potrebujejo. Vsako jutro vidimo nove in nove posnetke razrušenih stanovanjskih delov mest in uresničuje se bojazen vseh, da bodo številne žrtve prav civilne to pa zato, ker agresor očitno ne izbira svojih tarč.

Nadalje deklaracija poziva vse vpletene s strani. Naj si prizadevajo za mirno reševanje konflikta preko diplomatskih poti, saj politični dialog tisti, ki temelji na spoštovanju temeljnih demokratičnih vrednot in je pravzaprav edino sredstvo za doseganje trajnega miru. Deklaracija nadalje izraža podporo vsem do sedaj sprejetim mednarodnim sankcijam zoper Rusko federacijo in Belorusijo. Očitno je, da sankcije že dosegajo svoj namen, da so doletele številne oligarhe, ki pomagajo vzdrževati agresorski režim v Moskvi. Dejstvo pa je, da bomo posledice teh sankcij občutili vsepovsod po svetu, ampak verjetno je to najmanjša cena pa, če bi bilo potrebno bi morali plačati tudi večjo vse za to, da na koncu dosežemo mir v Ukrajini in mir v svetu.

Deklaracija nadalje izraža podporo evropski perspektivi Ukrajine. Ukrajina, čeprav je del tako imenovanega vzhodnega partnerstva ali pa nekateri pravijo, da je celo na pragu Evrope Ukrajina je del Evrope. Prepričan sem, da je tudi njena prihodnost v Evropi, Evropski uniji vsekakor pa že pozitivni signali in to je tudi izkušnja iz Balkana torej signal evropske perspektive pomeni spodbudo za tisto, kar si prizadevajo Ukrajinci tudi brez vsega tega, kar jih je doletelo to je za reforme, za podporo demokratičnim institucijam, svobodnim medijem in podporo poti v članstvo EU torej med države, ki so najbolj razvite in najbolj napredne sploh v tem delu sveta.

Deklaracija nadalje pozdravlja in podpira odločitev tožilstva mednarodnega kazenskega sodišča, da prične s preiskavo razmer v Ukrajini v najkrajšem možnem času. Moram reči, da v tem delu je predviden tudi amandma pač nekatere zadeve so se od samega oblikovanja deklaracije nekoliko spremenile, ampak vendarle gre za zadeve, ki jih prilagajamo času in trenutku in bom rekel spremenjenim okoliščinam.

Deklaracija nadalje poziva Vlado Republike Slovenije, da nadaljuje z aktivnostmi za nudenje humanitarne pomoči Ukrajini. Vlada se je že odzvala na dogajanje v Ukrajini s humanitarno tudi vojaško pomoči in prepričan sem, da potrebuje pri tem tudi spodbudo parlamenta, čeprav ne glede na to, da smo tako rekoč pred volitvami tudi naslednja Vlada naj se ravna v skladu s to deklaracijo in spodbudo, ki jo danes prejemamo skozi predlagano deklaracijo.

Nadalje. Deklaracija pooblašča mene kot predsednika Državnega zbora, da obvestim pristojne institucije, Vlado Republike Slovenije, predsednico Evropskega parlamenta, predsednika Evropskega sveta in predsednico Evropske komisije namreč podobne pobudo so bile že sprejete po nekod v Evropi v nekaterih državah: Poljska, Slovaška, Ciper, Hrvaška in gre tako rekoč za vso evropsko akcijo parlamentov, zato upam, da bo tudi ta deklaracija danes dobila vso ustrezno podporo. Naj povem še to, da se zahvaljujem vsem poslanskim skupinam, ki ste podali podpise tej deklaraciji to so pravzaprav vse parlamentarne poslanske skupine razen Poslanske skupine SNS, ki ima verjetno za to svoje kdo bi jih razumel razloge. Nadejam se pa tudi konstruktivne debate. Po mojih informacijah bo na našo mizo oziroma je že prišlo nekaj predlogov za amandmaje odbora predlagam, da jih konstruktivno obravnavamo in se, potem tudi odločimo katerega podpreti ali ne.

Moram reči, da imam tudi sam dva predloga za amandma odbora pravzaprav k trem točkam (8., 11. in za novo 13., 14., 15 točko). Ti predlogi so pravzaprav usklajeni oziroma so podani nekako na pomisleke Zakonodajno-pravne službe in kot sem omenil malo prej glede na nekatere spremenjene okoliščine do katerih je prišlo po tem, ko je bil predlog deklaracije pripravljen.

Hvala lepa.